2
Jisas ŋende miꞌme miyeꞌ ŋaiye ŋihip syep kin si nule bilmbil
(Mat 9.1-8, Luk 5.17-26)
Ŋup syeꞌ si nal miꞌe pe, Jisas plihe nal moi embere Kaperneam. Pe lenge miyeꞌ tuweinge yisande nange kin si plihe nat yukoh kin. Taꞌe luku pe, lenge miyeꞌ tuweinge wula wula yase yase yate jahilyeh pe, yukoh meleꞌe tikin tangarmbe supule. Topoꞌe nate tas yukoh map wicherꞌ pe, ki paparar supulme miyeꞌ tuweinge. Pe Jisas nalaŋatme wusyep gan nato yukoh uku. Pe lenge miyeꞌ hoye hoye yikirh miyeꞌ ŋaiye ŋihip syep si nule bilmbil uku yatme Jisas. Kom yukoh uku papararme lenge mitiŋ wula wula sekete pe, yukur tatame ŋaiye ka yenge kin yi yoto sehei me Jisas, pakai. Taꞌe luku pe, tinge ya yanah yukoh hlaꞌ uku pe, tinge yurnguse kohmoiꞌ syeꞌ yende map yanah hlaꞌ ŋaiye Jisas narp. Pe tinge yarpe mwah yasme miyeꞌ ŋanar luh kin ya jah. Jisas ŋetekeꞌe ŋoihmbwaip tinge ŋaiye teŋeime kin, ŋaiye ki bongol supule pe, ki ŋaname miyeꞌ ŋaiye wahriꞌ epwa lupu nule luku na, “Talah ŋam, pupwa ŋoihmbwaip nin ŋam si mongohe miꞌe ko.”
Kom lenge jetmam syeꞌ tikin wusyep erŋeme ŋaiye yarp uku ŋoiheryembe wula wula yale yat tititinge na, “Detaꞌe lai ti kin ŋanange wusyep taꞌe luku? Kin nale ambaꞌe luh Got! Miyeꞌ yukur tatame ŋaiye ka ongohe pupwa ŋaiye sai ŋoihmbwaip. Got ilyeh kin tatame.” Kom Jisas si sisyeme ŋoihmbwaip tase tinge pe, kin ŋana lenge na, “Detaꞌe lai ti yip ŋoiheryembe taꞌe liki? Ki bwore ŋumwaiye ŋaiye ma mininge na, ‘Ŋam si mongohe pupwa ŋoihmbwaip nin’ lakai, ma minime na, ‘Tuhur ambaꞌe luh nin enge el’? 10 Kom se ma yasam yip no, pa sisyeme yoworme nange ŋam, Talah tikin Miyeꞌ, ŋam membepeteme ŋaiꞌe ŋaiꞌe lalme kekep eꞌe, topoꞌe Talah tikin Miyeꞌ tatame ŋaiye ka ongohe pupwa ŋoihmbwaip.” Taꞌe luku pe, Jisas bunjenge ŋaname miyeꞌ uku ŋaiye lupu kin si nule na, 11 “Ŋam mana nin, tuhur ambaꞌe luh nin pe, el moi nin.” 12 Ŋupe ŋaiye ŋembep lenge mitiŋ lalme luku yetekeꞌe miyeꞌ wahriꞌ epwa lupu nule luku nambaꞌe luh kin nenge tas nal. Pe lenge miyeꞌ tuweinge lalme gunguru plai supule, topoꞌe tinge yirisukwarme Got yanange na, “Poi yukur somohonme metekeꞌe ŋai taꞌe leꞌe, pakai.”
Jisas ŋaname Livai ŋaiye ka gunde kin
(Mat 9.9-13, Luk 5.27-32)
13 Jisas plihe nal tas pinip umun tikih Galili pe, lenge miyeꞌ tuweinge wula wula yate yetekeꞌe kin pe, kin nalaŋatme lenge wusyep Got. 14 Kin nanga nal pe, kin ŋetekeꞌe Livai, talah tikin Alpius narp nato yukoh ŋende wah nambaꞌe wuhyau takis. Jisas ŋaname kin na, “Gunde ŋam.” Pe Livai tahar gande kin nal.
15 Ŋup uku pe, Jisas na ŋono ŋai topoꞌe Livai narp yukoh kin. Topoꞌe lenge miyeꞌ wula wula ŋaiye yambaꞌe wuhyau takis, topoꞌe lenge mitiŋ ŋaiye yende hwap yono ŋai yotop Jisas, topoꞌe jetalah kin. Lenge mitiŋ wula wula, tinge ŋahilyeh taꞌe luku pe, tinge jande Jisas. 16 Lenge jetmam tikin wusyep erŋeme ŋaiye tinge jal lenge Farisi, yetekeꞌe Jisas ŋaiye ŋono ŋai ŋotop lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye yende ŋaiꞌe ŋaiꞌe pupwa yehe luku, topoꞌe lenge miyeꞌ ŋaiye yambaꞌe takis pe, tinge yisilihme lenge jetalah Jisas na, “Detaꞌe lai ti Jisas ŋono ŋai ŋotop lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye yende ŋaiꞌe ŋaiꞌe pupwa yehe, topoꞌe lenge miyeꞌ ŋaiye yambaꞌe takis?” 17 Ŋupe ŋaiye Jisas ŋasande wusyep tinge pe, kin ŋana lenge na, “Lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye wahriꞌ epwa pakai pe, yukur ka se yilme dokta. Kut lahmende ŋaiye wahriꞌ epwa sai me tinge pe, se ka yilme dokta kili! Taꞌe luku pe, yukur ŋam mat ŋaiye ma mungwis lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye tinge ŋoiheryembe nange tinge si bwore bwarme, pakai. Kut ŋam mat ŋaiye ma mungwis lenge miyeꞌ tuweinge ŋaiye pupwa yehe.”
Jisas ŋanange nalaŋatme yaŋah ŋaiye yasme ŋai
(Mat 9.14-17, Luk 5.33-39)
18 Ŋup ende pe, lenge jetalah tikin Jon, topoꞌe lenge jetalah titinge lenge Farisi yasme ŋai nange ka yininge wusyep topoꞌme Got. Pe lenge miyeꞌ tuweinge syeꞌ yate yisilihme Jisas na, “Detale ti jetalah tikin Jon topoꞌe jetalah titinge lenge Farisi yasme ŋai, kut jetalah nin yukur yasme ŋai?” 19 Jisas nungwisme wusyep na, “Yip ŋoiheryembe lenge mitiŋ ŋaiye jahilyeh yarp ŋai embere tikin dindiꞌ. Pe ka yurp pakai me ŋai lakai? Liki pakai! Miyeꞌ ŋaiye dindiꞌ uku ka orp topoꞌe tinge pe, yukur ka se yende tuꞌe liki. 20 Kom ŋup ende ŋaiye ka yute yambaꞌe miyeꞌ uku yenge yil yusme tinge pe, dindiꞌ ŋup uku ka yusme ŋai.”
Jisas ŋanange wusyep tapimbilme me ŋaiyuwat, topoꞌe yuwor hiꞌ pinip wain
21 “Yukur miyeꞌ ende ka otombo ŋaiyuwat ŋambaran sikirp uwur el gerenge tutme map ŋaiye sai temhroŋ telei, pakai. Ŋaiye ka ende tuꞌe luku no, ka ungurhme temhroŋ ŋaiye ŋaiyuwat uku sai pe, ŋaiyuwat sikirp uku ŋaiye tatme map uku ka el la tokopoꞌ malaih pe, ka oworꞌe temhroŋ telei ende map embere. 22 Yukur miyeꞌ ende ka se uruꞌe pinip wain ambaran el guh yowor hiꞌ telei ŋaiye taꞌe botol, pakai. Ŋaiye ka ende tuꞌe luku pe, pinip wain ambaran ka tenenem embere pe, se ka oworꞌe yowor hiꞌ telei pe, pinip wain topoꞌe yowor hiꞌ telei ka pupwa ko. Kom ki bwore ŋaiye na uruꞌe pinip wain ambaran el guh yowor hiꞌ ambaran ŋaiye taꞌe botol.”
Jisas kin Lahmborenge tikin Sabat
(Mat 12.1-8, Luk 6.1-5)
23  +Ŋup ende Sabat pe, Jisas nerŋe nal wah wit bumbe. Lenge jetalah tikin Jisas yal topoꞌe kin pe, tinge yemberehe wit esep syeꞌ de ka yono. 24 Pe lenge Farisi yetekeꞌe pe, tinge yaname Jisas na, “Hai! Detaꞌe lai ti lenge jetalah nin yoworꞌe wusyep erŋeme tikin Sabat?” 25 Pe Jisas nungwisme wusyep tinge na, “O yip si jonose wusyep me ŋaimune ŋaiye somohon Dewit ŋende, lakai? Ŋam manange ŋupe ŋaiye Dewit ŋotop lenge miyeꞌ yaŋam kin nimbot nongombe lenge no, tinge yahaiꞌe ŋai ŋaiye ka yono. 26  +Ŋup uku pe, Abiatar narp pris ondoh pe, Dewit nato yukoh sel tikin Got nambaꞌe kakah ŋaiye lenge pris si yember yalme Got pe, kin ŋono. Kin nangange syeꞌ nal lenge miyeꞌ yaŋam kin pe, tinge yono. Kakah uku ŋaiye lenge pris si yihyenme pe, yukur lahende mitiŋ pakaiye nase ono. Kakah uku titinge lenge pris ŋilyehme ŋaiye ka yono.” 27 Miꞌe pe, kin ŋana lenge na, “Got yukur ŋende miyeꞌ ŋaiye ka ungwisme ŋup Sabat, pakai. Kut kin ŋende Sabat gande ŋaiye ka ungwisme miyeꞌ. 28 Taꞌe luku pe, Talah tikin Miyeꞌ ki bepeteme ŋup Sabat.”
+ 2:23 Lo 23.25 + 2:26 Wkp 24.9, 1Sam 21.1-6