12
Kwent chaan re zha kuu went mke tsiin lo yu tedib zha
(Mt. 21:33‑46; Lc. 20:9‑19)
Tsa mndelo Jesús mni lo re zha por kwent nanzee, ne nzhab Jesús:
―Lee na ta thib kwent chaan thib zha kuu mxeen luts ub dita lo yu, ne mtow zha dibe kon btsin ke, ne mdexkwaa zha thib ta tii zha ub. Noga mdexkwaa zha thib yuu naro ta nloo dita lo yu zha lo zha. Ne mndaa zha yu zha lo tedib net zha gaane, ne mroo zha nda zha tith. Ne leettsa mzin tyemp kuu thop zha ub, tsa mtaal zha thib mos zha lo re zha kuu ngonn lo yu zha, tsa tsow rol zha re ub kuu dop. Per lee re zha kuu nzhann lo yu zha mzhen zha mos ne mdin zha mos, ne yent kwan mndaa zha lo mos, or kuu mtaal zha mos. Tsa lee zha kuu nak chaan yu mre mtaal tedib mos, per lee re zha kuu nzhann lo yu mdin mos, ne mle zha yek mos, ne mloo zha yalnathoy chaan mos ne mzhizno zha mos. Tsa lee zha kuu nak chaan yu mre mtaal tedib mos, per lee re zha kuu nzhann lo yu mbeth zha mos. Tsa lee zha kuu nak chaan yu mtaal tyen mos, per thib net mos mloo zha grid, lee tedib net mos mbeth zha.
’Neeka tedib mos myaant raa lo zha kuu nak chaan yuʼa, beeta thibka xgann zha, kuu kwathoz nke leettsoo zha. Per mas bluz mtaal zha xgann zha, tak mtsow zha xgab nzhab zha: “Lo xgann na si ton re zha diz”. Per lee re zha kuu nzhann lo yu zha nzhab lo altaa: “Zha ree kayaa yu leettsa gath zha kuu nak chaan yu, nda kuthaa zha tsa yaan dita yu loʼaa, ne gake chaanaa”. Tsa mzhen re zha xgann zha kuu nak chaan yuʼa ne mbeth zha zha, ne mni re zha zha thib lad ta nzhannt zha, tabaa nak kwent.
Tsa mnaabdiz Jesús lo re zha, ne nzhab Jesús:
―¿Kwan ntsow goo xgab? ¿Kwan tsow zha kuu nak chaan luts ub? Yaad zha, ne kuth zha re zha kuu ngonn lo yu zha ne taa zha yu zha lo tedib net zha.
10 ’¿Chu ter lab goo lo xkeets Diox? Ta nzhab:
Lee ke kuu mni re zha kuu ndexkwaa yuu,
leey nak thib ke kuu mas wen kuu ndob skin yuu.
11 Lee Diox, Zha Nabee mtsow koree,
ne kwathoz nzegey leettsooʼaa mwii leey. [Sal. 118:22-23]
12 Tsa mkwaan re zha naa xomod ten zha Jesús, tak myeen re zha lee kwent nanzee kuu mndaa Jesús, ndaa kwent naa xomod nak re zha, per nzeb re zha ne zha re men, tsa mlaa re zha Jesús ne ndya zha.
Ngwalaaz zha gakeki zha Jesús
(Mt. 22:15‑22; Lc. 20:20‑26)
13 Tsa mtaal re fariseo chop tson fariseo, ne chop tson zha rey Herodes ngwa lo Jesús, tsa naa kwan gab Jesús lo re zha, tsa tak keki zha Jesús. 14 Or mzin re zha lo Jesús ne nzhab zha:
―Maestr, nee ne leeʼa nak thib zha wen ne nali, ndat leettsooʼa re kuu ni zha lu, ne yewal niʼa lo re men, ne ngwiita chu nataak zha o nataagt zha, sinke nali nlooʼa xnet Diox. ¿Chu ndoblo nee kix nee kwent chaan yezlyu lo Gobyern César kuu nabee Roma, o chu ndoblot kix neey?
15 Per lee Jesús neʼa naa kwan ntsow re zha xgab, tsa nzhab Jesús lo re zha:
―¿Chebee nlaaz goo keki goo na? Deno goo thib temi Roma lon, tsa wii nay.
16 Tsa ndyaadno zha thib temi lo Jesús, ne mnaabdiz Jesús lo re zha, ne nzhab Jesús:
―¿Cho yek, ne cho le nke loy?
Tsa mkab re zha, ne nzhab zha:
―Chaan gobyern César.
17 Tsa lee Jesús mkab ne nzhab lo re zha:
―Btaa goo lo César kuu ndoblo César, ne btaa goo lo Diox kuu ndoblo Diox.
Or mbin re zha tata nzhab Jesús, kwathoz mzegey leettsoo re zha.
Yalnaabdiz chaan yalroban
(Mt. 22:23‑33; Lc. 20:27‑40)
18 Tsa ngwa chop tson saduceo lo Jesús, re zhaʼa ntsow xgab: “Lee re men nguth robant”. Tsa ngwanaabdiz zha lo Jesús ne nzhab zha:
19 ―Maestr, Moisés mkee lo xkeets Diox nzhab: “Os lee thib mbyi kuu mtseya nguth ne mkenot mbyi neeka thib zhiinn mbyi, tsa lee wets mbyi ndoblo tseya kon tsaal mbyi kuu ngutha, tsa keno wets mbyi zhiinn mbyi, tsa luxt raz chaan mbyi”. [Dt. 25:5] 20 Thib welt ngoo gaz zha re wets zha. Lee zha kuu ner mtseya ne nguth, ne mkenot zha neeka thib zhiinn zha. 21 Lee tedib wets zha kuu ndeke dits zha mtseya kon ngota, ne noga zhaʼa nguth ne neeka thib mbet mkenot zha, ne tataka ngok kon zha myon. 22 Ne tataka re gazta wets zha mtseya kon ngota, ne neeka thib zha mkenot zhiinne kon ngota, ne bluz noga ngot nguth. 23 Leettsa roban re men, ¿cho gak tsaal ngota, tak re gazta zha mkaa ngot?
24 Tsa mkab Jesús, ne nzhab Jesús:
―Lee na ni lo goo, ¡ngwatsaa xgab goo! Tak nyent goo xomod nak xkiiz Diox. ¿Chu net goo kwathoz ney Diox ne tak tsow Diox reta kwaa? 25 Leettsa roban re men, neeka mbyi ne neeka ngot tseyat raa, sinke lee zha gak taxal re mandad chaan Diox kuu nzo yibaa. 26 Wli lee re zha nguth roban, ¿chu ter lab goo xkeets Diox kuu mkee Moisés leettsa mni Diox lo Moisés xid bel chaan ya bxiid? Leettsa nzhab Diox lo Moisés: “Lee na nak Diox chaan Abraham, Diox chaan Isaac ne Diox chaan Kob”. [Ex. 3:6] 27 ¡Nagt Diox, Diox re zha nguth, lee Diox nak Diox lo re men kuu naban! ¡Thitanax ngwatsaa xgab goo!
Diiz kuu mas nataak
(Mt. 22:34‑40)
28 Tsa mzin thib maestr kuu nloo xkiiz Diox, kuu mbin lee Jesús kon re saduceo mbyodiz. Ne mwii zha lee Jesús wen mkab lo re zhaʼa. Tsa mbig zha ne mnaabdiz zha lo Jesús, ne nzhab zha:
―¿Cho diiz kuu mkee Moisés, nak diiz kuu mas nataak kuu mnabee Diox tsow men?
29 Lee Jesús mkab ne nzhab:
―Lee diiz kuu mas nataak lo reta diiz kuu mnabee Diox nak: “Kenza goo men Israel, lee Diox kuu nabee loʼaa thibka nak. 30 Bke leettsooʼa Diox kon dib ndroo leettsooʼa, kon dib yalnabana, kon dib xgaba ne kon dib yalney chaana.” [Dt. 6:4-5] Diiz ree nak kuu mas nataak lo reta diiz. 31 Ne lee tedib diiz kuu kwathoz nataak nak: “Bke leettsooʼa tabena, leeka taxal nke leettsooʼa lu”. [Lv. 19:18] Yent raa tedib diiz kuu mas nataak taxal rop diiz ree.
32 Tsa lee maestr kuu nloo xkiiz Diox nzhab lo Jesús:
―¡Wli luy, maestr! ¡Thibka Diox nzo ne yent raa tedib zha kuu mas nataak nake Diox! 33 Ne ke leettsoo men Diox kon dib ndroo leettsoo men, kon dib xgab men, kon dib yalnaban men, kon dib yalney chaan men ne ke leettsoo men taben men taxal nke leettsoo men leeka lee men. Mas nataak koree nake reta maa kuu nzhuth zha, por re falt zha ne re gon kuu nteyy zha lo bkoog.
34 Ne ne Jesús lee maestr mkab kon yalnzhaak, tsa nzhab Jesús lo maestr:
―Mera nabee Diox leettsooʼa.
Tsa lee re zha kuu nzi tya mzeb naabdiz tedib kwaa lo Jesús.
¿Cho xgann nak Crist Kuu Mtaal Diox Nabee?
(Mt. 22:41‑46; Lc. 20:41‑44)
35 Or ngeloo Jesús lo re men lee roo gwodoo chaan re zha Israel, tsa nzhab Jesús:
―¿Chebee lee re maestr kuu nloo xkiiz Diox mbez: “Lee Crist Kuu taal Diox Nabee, nak thib zha raz chaan David”? 36 Ne leeka David mni por Mbi Nayon chaan Diox ne nzhab:
Diox Kuu Nabee reta kwaa, nzhab lo Zha Kuu Nabee lon:
“Tob lad ban chon,
asta tsigʼn re zha kuu nayii neʼa xann niiʼa; tsa tobxub zha loʼa”. [Sal. 110:1]
37 Ne leeka David nzhab lo zha: “Zha Nabee lon”. ¿Xomod gak zha zha raz chaan David?
Ne kwathoz men kuu nzi nzhon xkiiz Jesús tya, ne kon dib ndroo leettsoo zha nzhon zhay.
Jesús nzhab naa xomod nak re maestr kuu nloo xkiiz Diox
(Mt. 23:1‑36; Lc. 11:37‑54; 20:45‑47)
38 Or kuu ngeloo Jesús lo re men, ne nzhab Jesús:
―Kenap goo goo, tsa kedit re maestr kuu nloo xkiiz Diox goo. Lee re zhaʼa nyow leettsoo zha tiy zha kon lar wen, tsa ni re men “diox” lo zha lo xbi. 39 Ne nkwaan zha re ta mas nataak tob zha leen yuu ta nkaltaaʼaa nteedaa xkiiz Diox, ne re ta mas nataak nyetob zha leettsa nyoo ani, 40 ne nkib zha liz re ngot byud, ne kwathoz tetse naab zha lo Diox, par tak kaats zha re kuu ntsow zha. ¡Per mas naroob yalti teriid Diox re zhaʼa!
Gon kuu mndaa ngot byud
(Lc. 21:1‑4)
41 Thib welt ndo Jesús lee roo gwodoo chaan re zha Israel, gax ta ngo re zha gon leen alkansi. Tsa mwii Jesús ngo re zha gon leen alkansi, ne tyen re zha rik ngo naroob temi leen alkansi. 42 Ora mzin thib ngot byud kuu kwathoz prob, ne mloo ngot chopka temi kuu lut nataak leen alkansi. 43 Tsa mrez Jesús re zha kuu ngeteed lo Jesús, ne nzhab Jesús lo re zha:
―Wlipaa na kuu nin lo goo, mas nataak gon kuu mloo ngot byud baa leen alkansi, nake kuu mloo re zha rik. 44 Tak reta zha rik mloo zha temi kuu mrozhoob lo zha, per lee ngot prob baa mndaa ngot reta temi kuu nden ngot, par tii ngot kuu wu ngot.