6
Uditzu benꞌ quie Jesús lao trigo dza huezilaꞌadyiꞌ
(Mt. 12.1‑8; Mr. 2.23‑28)
Biz̃i guca tu dza huezilaꞌadyiꞌ, uzaꞌ Jesús lënëꞌ yaca benꞌ quienëꞌ zioyaquëꞌ udeyaquëꞌ layela ga neduza trigo. Naꞌ uditzu yaca benꞌ quienëꞌ laon ta rchibiyaquëꞌn ta gaoyaquëꞌn. Naꞌra una yaca benꞌ naca partido fariseo rëbiyaquëꞌ Jesús:
―¿Bixquienꞌ ruele dyin uditzule lao bini trigo naꞌa dza huezilaꞌadyiꞌ, dza bireyaꞌalaꞌ huero dyin?
Naꞌra una Jesús rëbinëꞌ leyaquëꞌ:
―¿Binelabale lëꞌë guichi laꞌiya quie Diuzi cabëꞌ bë rey David dza uduenëꞌ lënëꞌ yaca benëꞌ quienëꞌ? Uyuꞌunëꞌ luꞌu idaoꞌ rnabëꞌra, uz̃iꞌnëꞌ yëta xtila naca laꞌiya ta ruꞌe pxuzi Diuzi. Naꞌ udao rey David len, lëscanꞌ bëꞌnëꞌn yaca benꞌ dzaganëꞌ. Caora naꞌ udaoyaquëꞌ ta bireyaꞌalaꞌ gaoyaquëꞌ. Udaoyaquëꞌ ta reyaꞌalaꞌ gao pxuzizi.
Naꞌ unë Jesús rëbinëꞌ leyaquëꞌ:
―Nëꞌëdiꞌ, bichi yugulu benëꞌ, de yelaꞌ rnabëꞌ quiaꞌ ta huaꞌ mandado bi hue yaca benëꞌ dza huezilaꞌadyiꞌ.
Beyue Jesús tu benꞌ neseco nëꞌë
(Mt. 12.9‑14; Mr. 3.1‑6)
Biz̃i bezu itu dza, dza huezilaꞌadyiꞌ, uyuꞌu Jesús luꞌu idaoꞌ sinagoga bezulaohuëꞌ rusëdiguëꞌ benëꞌ. Biz̃i naꞌa zë tu benꞌ neseco nëꞌë yebë. Lëzi zërë benꞌ rsëdi ley quie Moisés, len yaca benꞌ naca partido fariseo, rbeꞌnaoyaquëꞌ chi hueyue Jesús benꞌ neseco nëꞌë dza huezilaꞌadyiꞌ tacuenda ga gaoyaquëꞌ lëbëꞌ xquia. Pero banezi Jesús ca naca pensari quieyaquëꞌ. Naꞌra unëꞌ blidzëꞌ benꞌ naꞌa bidyi:
―Rniaꞌ luëꞌ, uzuli uda, desë gatzo laoꞌ ni.
Naꞌra ude benꞌ neseco nëꞌë, yasënëꞌ gatzo laoꞌ. Naꞌra una Jesús rëbinëꞌ leyaquëꞌ:
―Reꞌendaꞌ inabacaraꞌ leꞌe tu diꞌidzaꞌ ¿ca bidanꞌ reyaꞌalaꞌ huero dza huezilaꞌadyiꞌ? ¿Ruꞌen lato huero tahuen o huero tamala? ¿Ruꞌen lato ute uselaro benëꞌ o chi gutiro benëꞌ?
10 Biz̃i Jesús unaꞌnëꞌ yaca benꞌ nitaꞌ ganꞌ zënëꞌ. Ude naꞌ unëꞌ rëbinëꞌ benꞌ neseco nëꞌë:
―Bli naꞌaloꞌ.
Caora bli naꞌa benꞌ neseco nëꞌë, beyacaten dyaꞌa. 11 Biz̃i yaca benꞌ nitaꞌ naꞌ, lega bdzaꞌtzegueyaquëꞌ unayaquëꞌ rëbiyaquëꞌ laguedyiyaquëꞌ:
―¿Ca biz̃i huero quie benꞌ niga ta bira huenëꞌ ca ruenëꞌ?
Ulio Jesús lao chipchopa benꞌ gaca benꞌ quienëꞌ
(Mt. 10.1‑4; Mr. 3.13‑19)
12 Biz̃i bezu dza tula uzaꞌ Jesús uyoguëꞌ ga zu tu yaꞌa ta hueꞌlënëꞌ Diuzi diꞌidzaꞌ. Lao bedu yela bëꞌlënëꞌ Diuzi diꞌidzaꞌ. 13 Biz̃i baoyeniꞌ dza tula, guz̃inëꞌ yaca benꞌ quiëꞌ, ulioguëꞌ lao chipchopa yaca benꞌ gaca benꞌ quiëꞌ, benꞌ gaca apóstol. 14 Lëyaca benꞌ rguixogueꞌn laohue niga: Ulioguëꞌ Simón, naꞌ uxuba Jesús laohuëꞌ Pedro. Lëscanꞌ ulioguëꞌ Andrés, biꞌ bichi Simón, len Santiago, len Juan, len Felipe, len Bartolomé, 15 len Mateo, len Tomás, len Santiago z̃iꞌi Alfeo, len Simón, benꞌ naca tu cueꞌ partido cananista, 16 len Judas, biꞌ bichi Santiago, len Judas Iscariote, benꞌ usedyin Jesús lao naꞌa yaca benꞌ rnabëꞌ.
Psëdi Jesús yaca benꞌ zë
(Mt. 4.23‑25)
17 Naꞌ beyëzi Jesús lao yaꞌa len yaca benꞌ quienëꞌ. Yazëyaquëꞌ ga naca yu lachiꞌ. Lëganꞌ naꞌ nitaꞌ benꞌ zë. Lëganꞌ naꞌ zërë benꞌ uzaꞌ estado Judea, len benꞌ nitaꞌ ciudad Jerusalén, len yaca benꞌ uzaꞌrë bago ruꞌa nisadaoꞌ ga reꞌ yedyi Tiro len yedyi Sidón. Lëleyaquëꞌ bdyinyaquëꞌ ta uzënagayaquëꞌ bi na Jesús len ta yeyue Jesús yaca benꞌ raca z̃hueꞌ. 18 Yaca benꞌ redzagalao, yaca benꞌ yuꞌu bichi be xiꞌibiꞌ, beyue Jesús leyaquëꞌ beyacayaquëꞌ. 19 Lao yugulu yaca benëꞌ reꞌenyaquëꞌ udaꞌ naꞌayaquëꞌ Jesús, danꞌ neziyaquëꞌ con yelaꞌ huaca quienëꞌ yeyuenëꞌ leyaquëꞌ chi bi yelaꞌ hueꞌ yuꞌuyaquëꞌ.
Ca gaca ta yedaohuero len ca gaca ta biyedaohuero
(Mt. 5.1‑12)
20 Naꞌra unaꞌ Jesús yaca benꞌ quienëꞌ naꞌ unëꞌ:
―Yedaohue leꞌe chi racayëchiꞌle ca naca dulaꞌ xquia babële, danꞌ naca quiele ga rnabëꞌ Diuzi.
21 ’Yedaohue leꞌe chi reꞌenle gataꞌ ta yuꞌu niꞌa xnezi quie Diuzi cabëꞌ gueꞌen benꞌ rdue gaohuëꞌ, porque danꞌ gataꞌcazi quiele ca reꞌenle gataꞌ.
’Yedaohue leꞌe chi racayëchiꞌle rbedyile ca dulaꞌ xquia de lao yedyi layu, porque danꞌ huadyin dza sule gusto uz̃idyile.
22 ’Yedaohue leꞌe cati rudie benëꞌ leꞌe, cati rbioyaquëꞌ leꞌe tzalaꞌla, cati utasi unioyaquëꞌ leꞌe, cati inëyaquëꞌ nacale benꞌ mala tanun quie danꞌ naole nëꞌëdiꞌ, benꞌ naca bichi yugulu benëꞌ. 23 Reyaꞌalaꞌ yedaohuetzeguele bëꞌ gaca quiele canaꞌ, danꞌ huataꞌ tu tadyaꞌa gula quiele cati bazule guibá. Con canꞌ psaca xuzixtaꞌo yaca benꞌ nitaꞌ naꞌa, udila unëlëyaquëꞌ yaca benꞌ udixogueꞌ xtiꞌidzaꞌ Diuzi, canaꞌ usacarëyaquëꞌ leꞌe.
24 ’Beyëchiꞌ gula nacan quie leꞌe, benꞌ uñaꞌa, benꞌ binao xneza Diuzi, porque ca tu ta dezi lao dyilayu niga naca quiele, bira gataꞌ mazara.
25 ’Beyëchiꞌ gula nacan quie leꞌe, benꞌ detzague ta gao, benꞌ birlidza Diuzi, porque huadyin dza tuele, bira gataꞌ ta gaole.
’Beyëchiꞌ gula nacan quie leꞌe, benꞌ redaohue ruz̃idyi, benꞌ birue quie xtiꞌidzaꞌ Diuzi, porque huadyin dza cuedyile cabëꞌ bayëchiꞌ zaꞌ gaca quiele.
26 ’Beyëchiꞌ gula nacan quie leꞌe, chi ilëꞌë yugulu benëꞌ leꞌe benꞌ dyaꞌa, dechanꞌ binacale benꞌ dyaꞌa, porque canaꞌ bë xuzixtaꞌo benꞌ niga, blëꞌëyaquëꞌ benꞌ dyaꞌa benꞌ nazi rguixogueꞌyaquëꞌ xtiꞌidzaꞌ Diuzi, denꞌ benꞌ huiziꞌ yëꞌ.
Reyaꞌalaꞌ idyëꞌëro yaca benꞌ rudie raꞌo
(Mt. 5.38‑48; 7.12)
Naꞌ una Jesús rëbinëꞌ leyaquëꞌ:
27 ―Pero leꞌe benꞌ ruzënaga ca rniaꞌ, reyaꞌalaꞌ idyëꞌële yaca benꞌ rdzaꞌ rgüinꞌ leꞌe, huele tadyaꞌa lële benꞌ rudie leꞌe. 28 Inabale tadyaꞌa lao Diuzi quie benꞌ rudzeꞌdeꞌ leꞌe, ulidzale Diuzi gaca tahuen quie benꞌ rutasi runio leꞌe. 29 Chi nu benëꞌ rgapaꞌ xagale, ulehueꞌnëꞌ itzalaꞌn capanëꞌ. Chi nu benëꞌ rguba gabán quiele, ulehueꞌnëꞌ lente camisa quiele. 30 Ulehueꞌ nutezi benëꞌ ta inabayaquëꞌ leꞌe. Chi nu yaca benꞌ aoz̃iꞌyaquëꞌ ta de quiele, biyenabalen. 31 Ulehuelë yaca benëꞌ con cabëꞌ reꞌenle huelë yaca benëꞌ leꞌe.
32 ’Chi leꞌe nedyëꞌële tuzi benꞌ nedyëꞌë leꞌe, bihuele pensari tadyaꞌa ruele, porque lente yaca benꞌ mala ruerëyaquëꞌ canꞌ. 33 Chi leꞌe ruele tadyaꞌa len tuzi benꞌ rue tadyaꞌa len leꞌe, bihuele pensari tadyaꞌa ruele, porque lente yaca benꞌ mala ruerëyaquëꞌ canꞌ. 34 Chi leꞌe hueꞌle presta tuzi benꞌ runrë leꞌe presta, bihuele pensari tadyaꞌa ruele, porque lente yaca benꞌ mala ruꞌerëyaquëꞌ presta tuzi benꞌ ruꞌerë presta leyaquëꞌ. 35 Pero leꞌe, reyaꞌalaꞌ idyëꞌële benꞌ rudie leꞌe, reyaꞌalaꞌ huelële yaca benëꞌ dyaꞌa, reyaꞌalaꞌ hueꞌleyaquëꞌ ta inabayaquëꞌ presta, biinabale yeyueyaquëꞌ laohue quiele. Chi huele cabëꞌ rniaꞌ, taz̃era gun Diuzi quiele. Chi huele cabëꞌ rniaꞌ, lenaꞌ uluꞌen tali nacale benꞌ quie Diuzi zu sibi. Rniaꞌ leꞌe, huele ca rue Diuzi, porque naca Diuzi benꞌ dyaꞌa gula. Tuzi ca rue Diuzi ruenëꞌ tadyaꞌa lente yaca benꞌ birëbi lëbëꞌ diuxcaleloꞌ, benꞌ birue tahuen. 36 Reyaꞌalaꞌ idyëꞌële yaca benëꞌ cabëꞌ nedyëꞌë Xuziro Diuzi yaca benëꞌ.
Bireyaꞌalaꞌ inëbiz̃oro quie laguedyiro
(Mt. 7.1‑5)
Naꞌ una Jesús:
37 ―Biinëbiz̃ole quie laguedyile, canaꞌ biyeyue biz̃o Diuzi len leꞌe. Biudyiaguiꞌle laguedyile, yelaꞌ naꞌ biudyiaguiꞌrë Diuzi leꞌe. Yeziꞌz̃ele quie laguedyile, yelaꞌ naꞌ yeziꞌz̃erë Diuzi quiele. 38 Hueꞌle ta de quiele benꞌ bide quie, canaꞌ yeyun Diuzi leꞌe ta de quienëꞌ. Ca rue Diuzi biyeyunnëꞌ lëꞌëtiꞌzin, hueyunnëꞌ mazara ta yuñaꞌa ta de quienëꞌ. Con ca huelële laguedyile, canaꞌ huelë Diuzi leꞌe.
39 Naꞌra una Jesús unëꞌ tu chopa diꞌidzaꞌ ni:
―¿Huazaqueꞌ usaꞌ tu benꞌ laochula itu benꞌ laochula? ¿Cala huaguinu lao rupateyaquëꞌ luꞌu ga naca stëbi? 40 Nu benꞌ bineyudyi huesëdi quie, binegaquëꞌ ca raca maestro quienëꞌ. Pero nu benꞌ babeyudyi huesëdi quie, naꞌra gacanëꞌ ca tu raca maestro quienëꞌ.
41 ’¿Como dyëꞌëdi rnaꞌle bëbi daoꞌ yuꞌu luꞌu lao biꞌ bichile? ¿Naꞌ laole leꞌe, birnaꞌle yuꞌun bicho yaga? 42 ¿Como reyaz̃ole rëbile biꞌ bichile: “Bichaꞌ, ben lato yebiogaꞌ bëbi daoꞌ yuꞌu laoloꞌ”? ¿Naꞌ birezaquele quiele cuinle yuꞌun bicho yaga? ¡Leꞌe benꞌ birue tuzi ca nale! Tanëro ulebio bicho yaga yuꞌu luꞌu laole, canaꞌra hualëꞌële dyëꞌëdi ta yebiole bëbi daoꞌ yuꞌu lao biꞌ bichile.
Según ca naca ta rbialao yaga, rlëꞌëro chi yaga dyaꞌa, chi yaga median
(Mt. 7.17‑20; 12.33‑35)
Naꞌ una Jesús:
43 ―Birbia yaga dyaꞌa tu ta naca slaꞌ. Lëzirë birbia taz̃ixi yaga median. 44 Pues quie quie yaga rlëꞌëro chi yaga dyaꞌa, chi yaga median, según ca naca ta rbialaon. Bicuia higos lao yaga yëchiꞌ. Lëscanꞌ bicuia bedzuliꞌ lao luba yëchiꞌ. 45 Lëzi beꞌmbyu huen, diꞌidzaꞌ huen rero luꞌu laxtaꞌonëꞌ rnënëꞌ. Naꞌ biz̃i beꞌmbyu mala, diꞌidzaꞌ mala rero luꞌu laxtaꞌonëꞌ rnënëꞌ. Porque danꞌ según ca naca ta yuꞌu luꞌu laxtaꞌo benëꞌ, chi tahuen, chi tamala, canaꞌ iron luꞌu laxtaꞌoyaquëꞌ inëyaquëꞌ.
Ga ruꞌen diꞌidzaꞌ quie lao rupa cueꞌ ga bëyaquëꞌ yuꞌu
(Mt. 7.24‑27)
Naꞌ una Jesús:
46 ―¿Bixquienꞌ nale nëꞌëdiꞌ, “Señor, Señor”, naꞌ birue quiele ca rniaꞌ? 47 Niaꞌ leꞌe ca naca quie benꞌ nao nëꞌëdiꞌ, benꞌ rue quie ca niaꞌ. 48 Lëcanaꞌ naca quie benꞌ bë yuꞌu quie, pquiꞌnnëꞌ zituꞌ luꞌu yu ta pcuaꞌnëꞌ besu quie yuꞌu. Caora baben tu yusiuꞌ huala, biuz̃aqueꞌn usuriꞌn besu, danꞌ yuꞌun zituꞌ yu. 49 Naꞌ biz̃i benꞌ re ca rniaꞌ, pero biruenëꞌ nëꞌëdiꞌ casa ca rniaꞌ, naca quiëꞌ ca quie benꞌ pcuaꞌ besu delao yuzi. Caora baben tu yusiuꞌ huala, caora naꞌ pquinun besu, bguinu yuꞌu, begaꞌnten lao lato.