19
Pɔle zeeli vai Efɛze
1 Siɛgi zu Apɔlɔse ɠɛni la Kɔlɛnte, Pɔle leʋeni ga maazu ʋele yooi zu ʋele, é zeeli Efɛze. É kaladopoi tanigaa ɠaani ná, 2 é ti ɠaazaɠa, é ɠɛ ti ma: «Siɛgi zu wo ɠidaaleʋea la, wo Zɛnvu Ɲadegai zɔlɔɔni?» Kɛlɛ naati ti gooɠaaʋoteni, ti ɠɛ ma: «Tɔun kaipa gi la dɛ vɔlɔ mɛnini ga Zɛnvu Ɲadega ɠa ná.» 3 É ɠɛni ti ma: «Ɓatizei ma ɓɛgele ɠa mu wo sɔlɔɔgai?» Ti ɠɛ ma: «Zan ná-ɓatizei.» 4 Pɔle kpɔɛi zeɠeni ʋolu, é ɠɛ ma: «Ɓatizei nii Zan ɠɛni kɛɛzu, naa ɠɛni ga nuiti siɛ ʋele maavalibo fai, é ɠɛni ɠɛɛzu nuiti ma, ti ɠidaaleʋe naama nui ma, nii é ʋaazu tɔun poluma, naa ɠa é ga Yesu.» 5 Ti naama wooi mɛnigai ma, ti ɓatizei zɔlɔɔni Maliɠii Yesu laaseigi zu. 6 Pɔle yeelaai ma ti ma, ti Zɛnvu Ɲadegai zɔlɔɔ, ti tɔɔzei ga ɓɔɛa zii woo ɠiligiti su, ta ti ɗa GALA gooi wo. 7 Ti pɛ kpɔga ɠɛni ga nu puugɔ maazu felegɔ (12) ɠɛɠala.
Tɛnɛgi Pɔle boni Efɛze
8 Pɔle ɠɛni lɛɛzu GALA dɛbi ʋɛlɛi wu alu saʋagɔ laawu, é ɗa ɓɔɛ ladalai zu Zuifuiti pɔ ga GALA ná-masadai ma vai, é ɠɛni ɠaaɓaazu ga é naati tati, niiti é ɠɛni ɓɔɛzu ti ʋɔ. 9 Kɛlɛ tɛi tanigaa ti ɠigi ɓaani, ti la kɛɛni, ti ʋa maavalibo, tɔun ti ɗa kpɔɛ ɲɔiti bo kidaaleʋe ʋele niinɛi ma, bɛbɛi ɠaazu, Pɔle zeɠeni ti ɠoba. É ɠɛni liizu ga kaladopoiti, folo-o-folo é ɗa ti ɠala Tilanuse ná-kala bosuʋɛ. 10 É yɛni naa ɠɛɛzu, eyɛsu é ɠɛ ga kona felegɔ, naa maaʋele ma nuiti kpein ti ɠɛni zeini Azi yooi zu, Zuifuiti ta zii ɠiligiti, ti pɛ ti Maliɠii laawooi mɛnini.
Seva ná-doun zunu lɔfelaiti
11 GALA ge ɠɛni laavɔɔ vaiti kɛɛzu ga Pɔle maaʋele, niiti ti la ɠɛni ɠɛɛzu pɔlɔma. 12 Eyɛsu ti ɗa Pɔle ná-maaɓale seɠeiti ɓa ná-seɠe maazu zeɠeiti pɛɛ seeɓɛ nuiti ma, ti ɗa ɠɛdɛ, zɛnvu ɲɔiti ti ɗa ɠula ti zu. 13 Zuifui tanigaa niiti ti ɠɛni leʋeteʋesu ga ti ɗa inɛgiti kpɛ nuiti su, ti suɠɔɠɔni ga ti ɗa Maliɠii Yesu laaseigi wo naama nuiti ma, niiti zɛnvu ɲɔiti ti ɠɛni ti zu, ti ɗa ɠɛ ma: «Nà wo levezu Yesu laaseigi zu, nii Pɔle ná-fai laazeelizu!» 14 Zɔiti ti ɠɛni niima vaiti kɛɛzu, ti ɠɛni ga Seva ná-doun zunu lɔfelaiti, nii é ɠɛni ga Zuifuiti ta-zalaɠa ɠula ɠundiɠii gila. 15 zɛnvu ɲɔi ti wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ti ma: «Gè Yesu ɠwɛɛni, gè kwɛɛni ɓalaa zɔi é ga Pɔle, kɛlɛ wɔun, wa ga ɓɛni?» 16 Gaamanɔ, zunui nii zɛnvu ɲɔi ɠɛni su, naa valani ti ʋa, é vɔni ti ma, é ti loɠa ɠɛzɛɠɛzɛ, eyɛsu ti ʋela ga ti-maaɲakaiti, ti maawanaai. 17 Ɛsɛ pɛ ge naama vai ɠwɛɛni, Zuifuiti ta zii ɠiligiti niiti ti ɠɛni ɲii wosu Efɛze taazuʋɛ, dualuagi lɔɔni ti pɛ su, naa ɠɛni ga zaɓu Maliɠii Yesu laaseigi lɛbiya zɔlɔɔ. 18 Zɔiti pɛ ti ɠidaaleʋeni, naati ma mɔinmɔin ti ɠɛni ʋaazu, ti ɗa lo zɔ ga ga nii pɛ ti kɛai. 19 Niiti pɛ ti molikula faiti kɛɛni, naati ti ʋaani ga ta-zɛʋɛiti, ti gala ɛsɛ pɛ gaazu. Ti naama zɔngɔi ɠaaluni, é ɠɛ ga wali ɠae waaʋuulɔɔlugɔ (50 000).
20 Ʋele ɠana Maliɠii laawooi wo fai zu ɠɛni wɔɔlɔzu la ga gaaɓaai, Maliɠii ɓɔɠɔi ná-zɛbɛi zaɓui zu.
Ʋuutugi é leʋeni Efɛze ta Pɔle zeɠe vai ná
21 Naama vaiti kpegai ma, Pɔle deveni ga é li Zeeluzalɛme, é leʋe ga Maseedɔine ta Akayi ʋele. É ɠɛni ɠɛɛzu ma: «Siɛgi zu gè zeelizu la Zeeluzalɛme, kɛni ɓalaa gè ɠaazula Wɔlɔme ma.» 22 É ná-kpɔba nu felegɔ leʋeni Maseedɔine, Timɔtee ta Eelasete, tɔ ɓɔɠɔi é yɛni dɛ Azi yooi zu.
23 Naama yeeɠɛɠalai zu ɠa kpɔɛ wolai leʋeni la, é lo kidaaleʋe ʋele niinɛi ʋa. 24 Zanu kpɛtɛ nui ta ɠɛni ná, daaseigi ga Deemeetiliyuse, é ɠɛni anzanu ɠalagi Aaleteemise ná-pɛlɛi maaniini koiti kpɛtɛzu ga wali ɠolegi, é ɠɛni naavolo wola ɠaalɛɛzu ba kɔɔɠɔ gani naama ɲɛɛliɠi ɠɛ nuiti bɛ. 25 É naati gaalɛɛni ba ta zɔi niiti ti ɠɛni ɲɛɛliɠi ɠilagi ɠɛɛzu, é ɠɛ ti ma: «Wo pɛ wo kwɛɛni ga ada-ɠulanumai ɠa niima wotii nɔ zu, 26 kɛlɛ wa mɛnisu ta wa pɛtɛsu nii Pɔle kɛɛzu, Efɛze taazuʋɛ ta Azi yooi zu ná pɛ, é nu mɔinmɔin tatiga, é ɗa ɠɛ ti ma, galagi niiti pɛ nuiti ti kpɛtɛai ɓɔɠɔ ʋɛ, naa tanɔpɛ ge la ga gala. 27 Naama vai ɠa ʋaazu ɓaaɠulazu ada-wotii ma, é bɛlɛɠula anzanu ɠala golai Aaleteemise ná-pɛlɛi ʋa, naa ʋoluma toɠa ʋala lɛbiya wolai ma, nii é zea, tɛigi nuiti ti nɔkɔsu bɛ Azi yooi zu ta eteai pɛ su.»
28 Naama wooiti mɛnigai ma ti ʋɛ, ti wola yiiɠaawanani, ti ɗa ɓain, ti ɗa ɠɛ ma: «Efɛze nuiti ta-ɠalagi Aaleteemise wɔɔlɔʋɛ!» 29 Taai zu ná pɛ ge ɠɛni nɔ wuulee, ti pɛ ti liini ʋɔɔma ga kpizɛi naama adaʋɛ, ná ga maaɓɔ bosuʋɛ, ti li ga Pɔle ziɛɲɔɠɔ felegɔiti Maseedɔine nuiti Gaiyuse ta Alisetaake. 30 Pɔle ɠɛni pɔ é ɓɔɠɔ lɛ ga bɛbɛi, kɛlɛ kaladopoiti ti la ɠɛni kɛɛni. 31 Azi nu wolaiti tanigaa vɔlɔ, niiti ti ɠɛni ga bɔɔlaiti, naati ti wooleʋeni ma, ti ɠɛ ma, é mina li maaɓɔ bosuʋɛ. 32 Ɛsɛ pɛ ge ɠɛni ɓainsu ga ʋelei é pɔ la, tɔɔzei faa wuuleegi wola wɔɔlɔni bɛbɛi zaama, nui bɔɔlɔzu ti la vɔlɔ ɠɛni kwɛɛni lee vaa zu ti ɠaalɛai ba. 33 Nui tanigaa ti ma vai zuɠulani Alɛgezandele ma, nii Zuifuiti ti ɠɛni daaʋilisu ʋelelaʋɛ. Alɛgezandele yee ɠɛɛni ti ma ɓɛɓɛ, é ɠɛni pɔ ga é goozuɠula bo bɛbɛi ɠaazu. 34 Kɛlɛ ti kwɛɛgai ma ga toɠa ga Zuifui ta, ti pɛ ti ɠɛni ɓainsu lɛlɛ felegɔ laawu, ti ɗa ɠɛ ma: «Efɛze nuiti ta-ɠalagi Aaleteemise wɔɔlɔʋɛ!»
35 Gaaɓelagi zu, taa zɛʋɛ ɠɛ nui zooni é bɛbɛi ɠaaɓɛ, é ɠɛni ti ma: «Efɛze nuiti, ɓɛ ɠa é la kwɛɛ ga Efɛze taai ɠa ga Aaleteemise wolai ná-pɛlɛi makɛsuʋɛ, ta maaniinigi nii é ɠulani geeɠɔlɔgi zu, é loo? 36 Tɛi nu nɔpɛ ge la zooga zeɠezu naa ɠa, wo maanɛɛʋɛ wo maaɠɛ kpɔ, wo mina kazemazu vaa nɔpɛ kɛ. 37 Tɔɔzei wo ʋa ga zunui niiti, tama ti la faa ɠoloɠoloni gala pɛlɛi ma, ti la woo ɲɔu woni ada-anzanu ɠalagi ma. 38 Ni nui tanɔpɛ sɔ ka Deemeetiliyuse ʋɛ ta ná-ɲɛɛliɠi ɠɛɛɲɔɠɔiti bɛ, tukpɔɠaaleʋe voloiti ta ná, tukpɔɠaaleʋe nuiti ta ná, ti ʋa ti ta-ɓaazaɠai la. 39 Kɛlɛ ni faa ɠiligaa ta wo ɠisu, naati gaaɠa ɠula ba gaalɛba ɠitei zu. 40 Zaa vai nii teʋegai, ni ade la daani ma, toɠa la ade unma, ti ade ʋeelala, eɠɛ ada ɠɛ ga gaazulɛɛ ʋea, tɔɔzei gi woozuɠulasu nɔpɛ ge la ná, nii a ɠɛ ga kpɔgi nii ma ungi.» 41 Siɛgi zu é ɓeni la ga naama wooiti bo, é bɛbɛi ɠaaɠaleni ma.