28
Zalaɠa ɠula zeɠeiti
(Ɛgezɔde 39:1-7)
Ɗa è-liɛ Aalɔn maaɓuɠa ɓɔɠɔ ʋa, ta ná-doun zunuiti, ti zeɠe Izelayɛle nuiti saama, ga è ti ve bɛ̀, nà-boti vai zu, é ga zalaɠa ɠula vai, Aalɔn ta ná-doun zunuiti, Nadaɓe ta Aɓiyu, ta Eleazaal ta Itamaal. Ɗa zalaɠa ɠula zeɠeiti kpɛtɛ è-liɛ Aalɔn ʋɛ, ti ɠɛ ga tosuʋɛ ta ná-lɛbiyai ma ʋoogi. Ɗa ɓɔɛ naati kpein pɔ, ti ga ɲɛɛliɠi nuiti, niiti gè ti laavegai ga ɠima yɛnvui, ta Aalɔn ná-seɠeiti kpɛtɛ, naa ɠa a kɛ é ve bɛ̀, é nà-zalaɠa ɠula wotii ɠɛ. Wɛlɛ seɠeiti ba, ta ti ɓɛtɛ: kakazu zeɠe ɠila, zalaɠa ɠula zeɠe ɠila, tookɔba wola ɠila, seɠewuzeɠe ɠila nii suʋuai, bɔɔlɔ gila, ta saamaɠili gila. Ta zalaɠa ɠula zeɠe ɲadegaiti kpɛtɛ è-liɛ Aalɔn ta ná-doun zunuiti bɛ, naa ɠa a kɛ ti nà-zalaɠa ɠula wotii ɠɛ. Ta zanugi zeɠe ta geze ɓiinii, ta ma ɓɔigi, ta ma ɓɔi sɔsɔgi, ta geze ʋagɔi kpaliai.
Zalaɠa ɠula zeɠei
Ta zalaɠa ɠula zeɠei ɓɛtɛ ga geze ɓiinii, ta ma ɓɔigi, ta ma ɓɔi sɔsɔgi, ta geze ʋagɔi kpaliai. Ta suʋu ga zanu galui. Ta kpakiga zeɠe felegɔiti kpɛtɛ, ti zei zalaɠa ɠula zeɠei ɠaaɓelasu felegɔiti da. Zalaɠa ɠula zeɠei ma lokoi ɠa ɓɛtɛ ga ma zii nɔ. Toɠa ɠɛ ga zanugi, ta geze ɓiinii, ta ma ɓɔigi, ta ma ɓɔi sɔsɔgi, ta geze ʋagɔi kpaliai. Ta ɠɛ ga ani ɠila ta zalaɠa ɠula zeɠei.
Kɔtu zɔngɔ ɓaagi nii daaseigi ga wɔnikese, ɗa naa felegɔ zeɠe, è Izelayɛle ná-doun zunuiti daaseigiti sɛʋɛ ti ma, 10 ti-laasei dɔzita ɠa zɛʋɛ kɔtu ɠilagi ma, zɔɔma laasei dɔzitaiti ti ɠɛ kɔtui velesiɛi ma, eɠɛʋelei ti zɔlɔɔ pelei la. 11 Ɗa Izelayɛle ná-doun zunuiti daaseigiti sɛʋɛ kɔtu felegɔiti ma, eɠɛʋelei nu a ɗa kɔtui zaɠa la, eɠɛ zeeʋozɛba aniiti. Ɗa ti ɓata ti-lɔɔzuʋɛti ba, ti ga zanugi. 12 Ɗa ti ɠili zalaɠa ɠula zeɠei ma ɓakiga zeɠeiti ba, ti ɠɛ ga Izelayɛle ná-doun zunuiti ta-ɠizɛsui, nii Aalɔn seɠezu ɓaki felegɔiti ga, ga ti-laaseigi Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 13 Ɗa dɔɔzuʋɛti felegɔ ɓɛtɛ ga zanugi. 14 Ɗa zanu galu felegɔiti fɛlɛ, è ti lo dɔɔzuʋɛti ba.
Kakazu zeɠei
(Ɛgezɔde 39:8-21)
15 Ɗa kakazu zeɠei ɓɛtɛ, nii deveiti ti zeɠezu la, ga geze ɓiinii, ta ma ɓɔigi, ta ma ɓɔi sɔsɔgi, ta geze ʋagɔi kpaliai. Ɗa suʋu ga zanu galui, ga zalaɠa ɠula zeɠei ɠɛʋelei. 16 Kakazu zeɠei ɠa ʋɛɛ su fele, é ɠɛ ga seki naanigi. Sakpai ɠɛ ga zeelo gila, kogi ɠɛ ga zeelo gila. 17 Ɗa kɔtu zɔngɔ ɓaagiti ɲɛkpɛ ba, ma ɲɛkpɛ naanigɔi zu: ma ɲɛkpɛ mɔungi zu, saaledoane gila, tɔpaze gila, ta emelode gila, 18 ma ɲɛkpɛi velesiɛi zu, gelenate gila, safiil gila, ta diama ɠila, 19 ma ɲɛkpɛi zaʋasiɛi zu, wɔpale gila, agate gila, ta ameetisete gila, 20 ma ɲɛkpɛi naanisiɛi zu, kelizɔlite gila, wɔnikese gila, ta zasepe gila. Naama ɠɔtu zɔngɔ ɓaagiti ta ɓata ti-lɔɔzuʋɛti ba, ti ga zanugi. 21 Ɗa Izelayɛle ná-doun zunuiti daaseigiti sɛʋɛ kɔtu puugɔ maazu felegɔiti (12) ma, eɠɛʋelei nu a ɗa kɔtui zaɠa la, eɠɛ zeeʋozɛba aniiti. Boloda puugɔ maazu felegɔiti (12) daaseigiti ta ɠɛ ti ma, kɔtu ɠila, gila daasei, kɔtu ɠila, gila daasei. 22 Ɗa zanu galuiti to kakazu zeɠei ʋa, ti vɛlɛai ga zanu kitei. 23 Ɗa zanu balaɠae felegɔiti kpɛtɛ, è ti lo kakazu zeɠei woizu felegɔiti ba. 24 Ɗa zanu galu felegɔiti to balaɠae felegɔiti ba, kakazu zeɠei woizu felegɔiti. 25 Ɗa zanu galu felegɔiti sokpaiti to dɔɔzuʋɛti felegɔ ʋa, niiti ti ɠiliai zalaɠa ɠula zeɠei ma ɓakiga zeɠe felegɔiti ba, nii a kɛ kakazu zeɠei yɛ ʋelelaʋɛ. 26 Ɗa zanu balaɠae felegɔ ɓɛtɛ mɔnɔ, è ti lo kakazu zeɠei woizu felegɔi zɔiti ba, koozu ʋelei, ná ʋɛɛzu zalaɠa ɠula zeɠei ma. 27 Ɗa zanu balaɠae felegɔ ɠiligaa ɓɛtɛ, è ti lo zalaɠa ɠula zeɠei ma ɓakiga zeɠe felegɔiti ba, buuʋɛ, ʋelela ʋelei, ti-lodazuʋɛ ɠobaʋɛ, zalaɠa ɠula zeɠei ma lokoi maazu. 28 Kakazu zeɠei ná-balaɠaegiti ta ɠili zalaɠa ɠula zeɠei ná-balaɠaegiti ba, ga galu ɓiinii, naa ɠa a kɛ, kakazu zeɠei ɠɛ zalaɠa ɠula zeɠei ma lokoi maazu, ti yeeɠaa mina ɠwɛ ta zalaɠa ɠula zeɠei.
29 Siɛgi zu Aalɔn lɛɛzu la ada ɲadegai, Izelayɛle ná-doun zunuiti daaseigi ɠa ɠɛ ziilaʋɛ, sɛʋɛai kakazu zeɠei ma, nii deveiti ti zeɠezu la, ga é ma ɠizɛsui makɛ yeenɔpɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. 30 Anii niiti ti-laaseigi ga wuulimegi ta tumimegi, naati pu kakazu zeɠei zu, nii deveiti ti zeɠezu la, ti ɠɛɛzu Aalɔn yiilaʋɛ, siɛgi zu é lɛɛzu la Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu. Ʋele ɠana Aalɔn a pɛɛ la yiilaʋɛ yeenɔpɛ, nii a kɛ é ɠɛ Ɠɔoɠɔ GALAGI yiima vai ɠwɛɛ, é lo Izelayɛle nuiti ba.
Zalaɠa ɠula zeɠei zɔiti
(Ɛgezɔde 39:22-31)
31 Ɗa zalaɠa ɠula zeɠei ma lookɔba wolai ɠɛ ga geze ɓiinii, 32 ɗa kɔteʋe zaamazuʋɛ, nɔungi ɗa lɔ ná, è daaɠale é ɠaku ma ga seɠe vɛlɛai taɠili, naa ɠa a kɛ é mina ʋali ga. 33 Gului nii daa ga gelenadegi, ɗa naama waai ma votoi ɠili daamaʋɛ, é ɠaku ma ga geze ɓiinii, ta ma ɓɔigi, ta ma ɓɔi sɔsɔgi, zanu tala koiti ti ɠɛ ti yɔɠɔzuʋɛti, 34 zanu tala ko ɠila, gelenade gila, zanu tala ko ɠila, gelenade gila, naa ɠaku tookɔba wolai laamaʋɛ ma. 35 Aalɔn ɠa ɓɔɠɔ maaɠili la, é ɗa botii ɠɛ, tala koiti gooi ɠa ɠɛ mɛnisu, siɛgi zu é lɛɛzu la ada ɲadegai, Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠaazu, ta siɛgi zu é ɠulazu la ná, é la zaa názu.
36 Ɗa zanu kitei ma zɛʋɛ goi ɓɛtɛ, è sɛʋɛi ɠɛ ma ga: «Feai Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ.» Sɛʋɛai eɠɛʋelei nu a ɗa zeeʋozɛba anii maazaɠa la. 37 Ɗa gili bɔɔlɔgi ʋa ga galu ɓiinii, kakala ʋelei. 38 Toɠa ɠɛ Aalɔn loʋalaʋɛ yeenɔpɛ, siɛgi zu é losu la gàazu, nɛ̀i gè ga Ɠɔoɠɔ GALAGI. Naa maaʋele ma, nà yeezei Izelayɛle nuiti ta-vebɛani ɲadegaiti bu, anɛɛ ni ta faaɠaazagiti kɛɛzu, ta ɠɛna ti vea zèa.
39 Seɠewuzeɠei ta bɔɔlɔgi ɓɛtɛ ga geze ʋagɔi, è saamaɠiligi ɓɛtɛ, è suʋu.
40 Ɗa seɠewuzeɠeiti kpɛtɛ Aalɔn ná-doun zunuiti bɛ, è saamaɠiligiti kpɛtɛ ti ʋɛ, è bɔɔlɔgiti kpɛtɛ ti ʋɛ, ti ɠɛ ga ti-losuʋɛ ta ta-lɛbiyai ma ʋoogi. 41 Ɗa è-liɛ Aalɔn ta ná-doun zunuiti maaɠili la. Ɗa gulɔi ziɛ ti ma, è ti ve bɛ̀, è ti ɲade, naa ɠa a kɛ ti nà-zalaɠa ɠula wotii ɠɛ. 42 Ɗa ʋɛlɛ kpuɠagi ɓɛtɛ ti ʋɛ ga gezei, é ti-maaɲakaiti dɔɔɠu, toɠa zo ti-zaamaʋɛ, é yei ti-ɓalaiti ma. 43 Aalɔn ta ná-doun zunuiti ta ti lɛ ɓɔɠɔ ma, siɛgi zu ti lɛɛzu la GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi wu, ɓaa siɛgi zu ti maaɓuɠazu la zalaɠa ɠulazuʋɛ ʋa, ti ʋa botii ɠɛ ada ɲadegai, naazu ti la ɠɛa ga sɔba nua ɲɛgɛlɛin, ta ti la zaa. Naa ɠa ɠɛ ga ɠɔoɠɔ tɔgi Aalɔn ʋɛ ta mavofodaiti kpein bɛ.