10
Puʋu felegɔiti
ti ɓɛtɛni ga walii
Ɠɔoɠɔ GALAGI ɓɔɛni Moize ʋɔ, é ɠɛ ma: «Puʋu felegɔ ɓɛtɛ ga wali loɠai. Ta ɠɛ è ya, è ɗa bɛbɛi loli da, é ɠɛ ga poogi nuiti bɛ siɛ wo fai zu, wa ɠɛna zeɠea wo-ʋuuzuʋɛ. Ta puʋu felegɔiti fɛɛna ʋɔɔma, bɛbɛi kpein ka maaɓɔ è ʋɔ bɛ, GALA daaɠomi seɠe ʋɛlɛi laaʋɛ. Ni ta puʋu gilagi nɔ vɛɛna, Izelayɛle ɠundiɠiiti, bolodama ɠundiɠiiti nɔ ɠa, ta maaɓɔ è ʋɔ bɛ. Siɛgi zu wo fɛɛzu la ga goo ɠaaɓaingai, niiti ti ʋuuni folo ɠulazu ʋelei, naati ta wuzeɠe, ti siɛi lɔɔzei. Siɛgi zu wo fɛɛzu la ga goo ɠaaɓaingai, ná zeizu velesiɛi, niiti ti ʋuuni nu yeezazu ʋelei, naati ta wuzeɠe, ti siɛi lɔɔzei. Puʋu goo ɠaaɓaingai ɠa ɠɛ ga siɛ wo fai ma ʋoogi. Wa ɗa fɛ ɓalaa bɛbɛi loli fai ma, kɛlɛ názu wo la puʋugi vɛa ga goo ɠaa ʋa ɓain.
«Zalaɠa ɠula nuiti ti ga Aalɔn mavofodaiti, naati gila nɔ ɠa ta ɗa puʋugiti fɛ. Naa ɠa ɠɛ ga ɠɔoɠɔ tɔgi, wo-mavofodaiti kpein bɛ.
«Siɛgi zu wa ɠɛna la wa-yooi zu, wa ɠɛna lia kɔɔmaʋɛ wo zili nuiti daalɔɠɔma, ti laalɛ wo wu, wa puʋugi vɛ, wo goo ɠaaɓain, naazu nà ɠizɛ wo zu, nɛ̀i gè ga Ɠɔoɠɔ GALAGI wa-ƓALAGI. Nà wo unmɔɔ, gè wo ɠula wo zili nuiti zea. 10 Wa puʋugi vɛ, wa-ɠoozunɛɛ voloiti, ta wa-volo wolaiti, ta alugi ma volo mɔungiti, siɛgi zu wo gala zalaɠaiti kulazu la, ta ziilɛi zalaɠaiti. Toɠa ɠɛ ga zaɓui, wa-ƓALAGI ɠizɛ wo zu. Nà ga Ɠɔoɠɔ GALAGI, wa-ƓALAGI.»
SIƐI É ZO SINAYI GIZEI MA,
É ZEELI MOAƁE ƓWƐPELEMAƲƐ
(10:11--21:35)
Izelayɛle nuiti seɠe vai
Sinayi gizei ʋɔ bɛ
11 Konagi velesiɛi, ma alugi velesiɛi ma volo ʋuufelegɔi (20) ma, tonaɓiingi zeɠeni seɠe ʋɛlɛ ɲadegai maazu, nii zeele woo ɠesui ɠɛni bu. 12 Izelayɛle nuiti ti zeɠeni Sinayi teʋebai zu, ti li, eɠɛʋelei devei veeni la, é ʋilɛ ta-ziɛ vai ʋa. Tonaɓiingi loni Palan teʋebai zu. 13 Ma mɔun ge ɠɛni ga nii ti ʋa zeɠe ti-ʋuuzuʋɛ, eɠɛʋelei Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-devei ɠɛni la, nii ti sɔlɔɔni Moize ya.
14 Nu ɓulugi nii gaalɛai ba Zuda ná-poogi wu, naa mɔunpa ka é ʋilɛni pelei ma. Zuda mavofodaiti ta-nu ɓulugiti ti ɠɛni Aminadaɓe ná-doun zunui Naason ná-deveiti bu. 15 Isakaal mavofodaiti ta-nu ɓulugi ɠɛni Suaal ná-doun zunui Netaneyɛle ná-deveiti bu. 16 Zaɓulɔn mavofodaiti ta-nu ɓulugi ɠɛni Ɠeelon ná-doun zunui Eliaɓe ná-deveiti bu.
17 Naa ʋoluma, ti seɠe ʋɛlɛ ɲadegai ɠulakulani ba, Gɛɛleson mavofodaiti ta Melali mavofodaiti ti seɠe, ti ʋilɛ pelei ma.
18 Naa ʋolu, nu ɓulugi nii gaalɛai ba Luɓɛn ná-poogi wu, naa ʋilɛni pelei ma. Luɓɛn mavofodaiti ta-nu ɓulugi ɠɛni Sedeyuul ná-doun zunui Elisuul ná-deveiti bu. 19 Simiyɔn mavofodaiti ta-nu ɓulugi ɠɛni Sulisadayi ná-doun zunui mavofodai Selumiyɛle ná-deveiti bu. 20 Gade mavofodaiti ta-nu ɓulugi ɠɛni Deyuwɛle ná-doun zunui Eliazafe ná-deveiti bu.
21 Naa ʋolu, Keɠate mavofodaiti ti ada ɲadegai ma zɔɔlaiti seɠeni, ti ʋilɛ pelei ma. Leevi nui zɔiti ti ɠɛni seɠe ʋɛlɛ ɲadegai ʋɛɛpɛɛzu ba, ti to, aisa Keɠate nuiti ti ʋa ʋa.
22 Naa ʋolu, nu ɓulugi nii gaalɛai ba Efelayime ná-poogi wu, naa ʋilɛni pelei ma. Efelayime mavofodaiti ta-nu ɓulugi ɠɛni Amiyude ná-doun zunui Elisama ná-deveiti bu. 23 Manasee mavofodaiti ta-nu ɓulugi ɠɛni Peedaasuul ná-doun zunui Gameliyɛle ná-deveiti bu. 24 Ɓɛnzamɛn mavofodaiti ta-nu ɓulugi ɠɛni Gideyɔni ná-doun zunui Aɓidan ná-deveiti bu.
25 Naa ʋolu, nu ɓulugi nii gaalɛai ba Dan ná-poogi wu, naa ɠɛni ga ʋoluzui, é ʋilɛ pelei ma. Dan mavofodaiti ta-nu ɓulugi ɠɛni Amisadayi ná-doun zunui Ayiyezɛɛl ná-deveiti bu. 26 Asɛɛl mavofodaiti ta-nu ɓulugi ɠɛni Wɔkelan ná-doun zunui Pagiyɛle ná-deveiti bu. 27 Nɛfetali mavofodaiti ta-nu ɓulugi ɠɛni Enan ná-doun zunui Ayila ná-deveiti bu.
28 Izelayɛle nuiti ta-nu ɓulugiti ta-zeikpasui ɠɛni ga ná, siɛgi zu ta la ɠɛna siɛi woga da, ti ʋa zeɠe ti-ʋuuzuʋɛ.
Ti zeɠe vai Sinayi
29 Moize ɠɛni nɛkoi, Madiyan nui Leyuwɛle ná-doun zunui Ɠɔɓaɓe ma: «Gá ga li zooi naa zu, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI minazeɠeni la gi ʋɛ, ga toɠa fe gi ʋɛ. Ʋa, ade li, ɗa ɠɛ gaanɛ zu, mazɔlɔɔ Ɠɔoɠɔ GALAGI minazeɠeni ga toɠa faa ʋagɔ ɠɛ Izelayɛle ʋɛ.» 30 Ɠɔɓaɓe ɠɛni ma: «Gè la ʋilɛsu è ʋolu. Zìimai ɠa ga gè ɠale ma nà-zooi zu, nà-nuɓusɛiti pɔ bɛ.» 31 Moize ɠilini ma, é ɠɛ ma: «Nà è maanɛɛnɛzu, mina zeɠe gi ʋolu, mazɔlɔɔ è teʋebai nii zuɠwɛɛ gola, ta adaʋɛti gá zoo gi ʋu ná, ɗa ɠɛ gi ʋɛ ga totuɠɔi. 32 Ni ɗa gi maazaana, ɗa ɗɔnɔ zɔlɔɔ naama ani ʋagɔiti kpein su, nii Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋaazu ti veezu gi ʋɛ.»
33 Izelayɛle nuiti ti liini, ti zeɠe Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-gizei ma, ti folo saʋagɔ ziɛi woni. Naama volo saʋagɔiti daawu, Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-minazeɠe kesui ɠɛni loni ti luɠɔ, é ɗa ada ɠaiziɛ ti ʋɛ, ʋɛ ta looɠo ná. 34 Siɛgi zu ta la zeɠena la ti-ʋuuzuʋɛ, Ɠɔoɠɔ GALAGI ná-tonaɓiingi ɠɛni zɛlɛsu ti maazu foloi.
35 Minazeɠe kesui lii la ɠilagila, Moize ɠɛni GALA falii ɠɛɛzu, é ɗa ɠɛ: «Wuzeɠe Ɠɔoɠɔ GALAGI, è zili nuiti ti vaza, niiti ti è wɔinzeɠezu, naati ti ʋela è ʋa!» 36 Siɛgi zu ta la zeina la, é ɠɛni ɠɛɛzu ma: «Ʋa ʋolu Ɠɔɔɠɔ GALAGI, ɗa-nuɓusɛ ɓulu mɔinmɔingiti saama, ti ga Izelayɛle nuiti!»