5
Wɛɛnziɛgi ɠa ɗa nui ʋaa
Dòun zunu, woilo ga pagɔ nà-ɠimala wooi ma,
woilo nà-keleɠele gooiti ma,
naa ɠa a kɛ, è zoo kidafaawui la,
faaɠwɛgi ɠa ɠɛ è-laawooiti su.
Mazɔlɔɔ wɛɛnziɛ anzanui laawooiti nɛɛʋɛ eɠɛ kɔin gulɔi,
ti ʋagɛ eɠɛ siɛma wulɔi.* Wɛlɛ ʋɛti: 2:16; 7:6-27; 22:14.
Kɛlɛ ná-fai ɠaaɓelazuʋɛ ɠaa ɠa ɗa wana ga nu, eɠɛ siinziin ganigi, nii wanaai,siinziin ganigi nii wanaai: Aɓisɛnte, tufa wanawanagi, é ɠɛni ga faa wanai (TSV 29:17; Zel 9:14; Amɔ 6:12) ɓaa kotoi ná-ani ʋili koozui ʋoogi (Gɔl 3:15; Kul 8:10-11).
gaaliʋɛ eɠɛ boɠa zɔkpɔi, nii gaaʋɛɛ fele.
Siɛ ʋelei ɠa ɗa li ga nui saai ʋɔ pelei,
kɔɠɔiti ta ɗa zeeli gɔvɛalaazu.
É la ɗa ga yiizoolɛ ga, é ziɛ ga zɛnvu ʋelei,
é la suɠwɛɛ ga toɠa ziɛzu ga kaka peleiti.
 
Niizu deɠɛmu, dòun zunu, woilo gòoi ma,
mina ɠɛlɛ dàawooiti ba,
Maaɠooza naama anzanui ma zii ʋa,
mina maaɓuɠa ná-pɛlɛlaʋɛ ʋa,
naa ɠa a kɛ, è mina è ɠaazu unfegi lɔ zunu ɠili zeezu,
ɗa-eteai mina lɔ zunu ɲɔu Anza zinigi (6:34-35) ɠa zoo é ɠɛ ma, kɛni tɔgi zei è ma (Lev 20:10; TSV 22:22). Wɛlɛ ɓalaa ʋɛti: Ezk 16:35-40; Zan 8:5. yeezu.
10 Ni naa laade, è-moolɛzuʋɛ ɠa ɠɛ ga wɛɛinti daamiizu,
ɗa-wotii zulɔnɔgi ɠa ɠɛ ga pɛlɛ ɠili bu ani,
11 naa ɠa a kɛ, è mina li ɓalasu, ɗa-eteai ɠaaɓelazuʋɛ,
siɛgi zu è-ɓusɛi kpein suyɔkɔgai na la,
12 è mina ɠɛ ma:
«Leeni vaa zu gè maaɠoloi wɔinzeɠeni?
Leeni vaa zu tɛnɛgi la ɠɛni zoni zìi ma?
13 Leeni vaa zu gè la ɠɛni woiloni nà-kalamɔinti gooiti ma?
Gè la woiloni naati gooi ma, niiti ti kàlani?
14 Ná tago nɔ, gè ʋa ɠɛ maanɔɠɔi zu,
nuɓusɛiti ta-maaɓɔgi zaama.§ Nii ʋoluʋɛ ɠa ga zɔngɔ zɛlɛbai ta unfegi kɛlɛmaʋɛ kpaun (6:33), eyɛsu é ná-faaɠaaza golai zulɔnɔgi zɔlɔɔ (Lev 20:10).»
È-anzai nɛɛ ʋɛ
15 È-anzai ɠɛɛʋɛ eɠɛ zeɠe ɗɛi.
Ɓɔɔle ga zeɠe ɗɛi naa!* Naa ɠa ga: «anzanui nii è yiimazeɠeni la, è-ma nu niinɛlai zu» (5:18).
16 Mina è yiima vai yɛ ná, é ʋa ɗa yei taazuʋɛ peleiti su, eɠɛ ziɛi,
é ʋa ɗa vaza maaɓɔ bosu wolaiti.
17 È yiima vaiti ti ɠɛ ga ɗa ɠila kpe nɔ ɗɔnɔ!
Ti mina ɠɛ ga wo ɓɔma wa anzanu ɠiligiti.
18 Ɠoozunɛ yeenɔpɛ su, wo eteai ziɛ ʋɔ, wa anzanui naa,
nii è yiimazeɠeni la, è-ma nu niinɛlai zu.
19 È-anzai ná-fai ɠaanɛɛʋɛ, ná-fai ʋagɛ eɠɛ dopai.
Kpusɛi ɗa-ɠoozunɛɛi laazeeli yeenɔpɛ.
Ɠoozunɛ siɛnɔpɛ su ná-nɛɛbɛi zu.
20 Dòun zunu, leeni vaa zu è ɠaazuɠulazu nu ɠili anza ʋa?
Leeni vaa zu ɗa ziilɛi gaiziɛ naama anzanui ya, nii é la ga ɗɔnɔ?
21 Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa nui kpein siɛ ʋelei zumɔsu.
Toɠa ɛsɛ kɛɛwotii ʋɛtɛsu.
22 Faa ɲɔu ɠɛ nui ɠa ɗa zo, tɔ ɓɔɠɔi ná-faaɠaaza golai nɔ zu,
toɠa ɗa zo, ga tɔ ɓɔɠɔi ná-kotoi ʋa ɠaluiti nɔ.
23 Undaa ɠa ʋili, tɔɔzei é la zooni ɓɔɠɔ zosu,
ná-ɓoloɠai ɠa a ɗa paa.

*5:3 Wɛlɛ ʋɛti: 2:16; 7:6-27; 22:14.

5:4 siinziin ganigi nii wanaai: Aɓisɛnte, tufa wanawanagi, é ɠɛni ga faa wanai (TSV 29:17; Zel 9:14; Amɔ 6:12) ɓaa kotoi ná-ani ʋili koozui ʋoogi (Gɔl 3:15; Kul 8:10-11).

5:9 Anza zinigi (6:34-35) ɠa zoo é ɠɛ ma, kɛni tɔgi zei è ma (Lev 20:10; TSV 22:22). Wɛlɛ ɓalaa ʋɛti: Ezk 16:35-40; Zan 8:5.

§5:14 Nii ʋoluʋɛ ɠa ga zɔngɔ zɛlɛbai ta unfegi kɛlɛmaʋɛ kpaun (6:33), eyɛsu é ná-faaɠaaza golai zulɔnɔgi zɔlɔɔ (Lev 20:10).

*5:15 Naa ɠa ga: «anzanui nii è yiimazeɠeni la, è-ma nu niinɛlai zu» (5:18).