Aguul ná-kpɔɛiti
30
1 Yakee ná-doun zunui Aguul ná-kpɔɛiti.* Tanisu Aguul ɠɛni ga ɠima nui ta, eɠɛʋelei Etan ta Ɠeeman ti ɠɛni la (1Ma 5:11). Yakee ná-doun zunui Aguul ná-kpɔɛiti: Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga nii: Masa nui Yakee ná-doun zunui Aguul ná-kpɔɛiti. Ni naa ʋe tama, Aguul ɠɛni mu ga Isemayɛle mavofodai gila. Wɛlɛ ʋɛ: Zen 25:13-14. Zunui nii ná-deve wooiti ti Itiyɛle ná-faa ma. Itiyɛle ná-faa ma, ta Ukale.
2 Gaama ʋe, nà ga ɠimalala nui, gè leʋe nuɓusɛiti kpein ba,
nuɓusɛ ɠeleɠelegi la zèa.
3 Gè la ɠimalai ɠalani,
gè la GALA Ɲadegai ná-faaɠwɛgi ɠwɛɛ.† Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga niiti: kɛlɛ gè nuiti ta-vaaɠwɛgi ɠwɛɛ, ɓaa tama gè la nu ɲadegaiti ta-vaaɠwɛgi ɠwɛɛ.
4 Ɓɛ ɠa é lɛɛni geeɠɔlɔgi zu, GALA pɔ bɛ, é zeɠe ná, é yei?
Ɓɛ ɠa é fiilɛi zoga, é yɛ zea?
Ɓɛ ɠa é ziɛiti pua ná-seɠei la?
Ɓɛ ɠa é zooi ɠwɛgiti kpein daa?
Daasei ka ɓɛ, ná-doun zunui laasei ka ɓɛ?
Bo dɛɛ, ni è kwɛɛ!
5 GALA daawooi ɠilagilagi pɛ ka ga gaamai.
Toɠa ga kɔɔɠɔ zɛpɛgi naati bɛ, niiti ti lɔɔɠuzu bu.
6 Mina tanɔpɛ da daawooiti ma,
ni naa laade, toɠa è loɠa, è ʋɛtɛ ga zɛɛ nu.
7 Ɠɔoɠɔ GALAGI, nà faa felegɔ valizu è ma,
naati kɛ bɛ̀, aisa nà-eteai ʋa ɓe:
8 màkɛ, gè mina kpɔɛ ɲaka wo, ɓaa zɛɛiti,
mina kɛ̀ ga bala nu, ɓaa kpɛtɛ nu wola.
Naa ve zèa nɔ, nii fizɔgai mà, gè eteai ziɛ.
9 Mazɔlɔɔ anii pɛ ga ʋooʋana zèa, nà ʋa lia ɠɛlɛzu è ʋa,
gè ʋa ɠɛ ma: «Ɓɛ ɠa é ga Ɠɔoɠɔ GALAGI?»
Ɓaa mu, maanɔɠɔi a ɓɔina dà, gè ɓɔɠɔ ɠɛ ga unma nu,
gè ɓaaɠula nà-GALAGI ma ɠana.
10 Mina va botiɠɛ nu ma, maliɠii ɠaazu.
É mina è voovo, ɗa-vaaɠaazagi ma ɠasɔi ɠa la è unma.
11 Nui tanigaa ta ná, ta ɗa ti-ɠɛɛ ɠoto,
ti la tuya loa ti-lee ʋɛ.
12 Nui tanigaa ta ná, ti ɓɔɠɔ ɠaazu ga ti ɲadegɛ,
tama, ti la gbani, ti ʋa ɠula ta-ɠɔzɔba vaiti su.
13 Nui tanigaa ta ná, ti ɠaazulɛai,
ti ɗa wɛlɛ nui pɛ ba fawuu.
14 Nui tanigaa ta ná, ti-ɲiigaiti ti ga boɠa zɔkpɔiti,
ti-ɓalɔ ɠaeiti ti ga boɠaiti, ti ɗa maanɔɠɔ nuiti mi,
ti ʋa ɲɛɛlɛ, ti ɠula eteai zu,
ti ʋa bala nuiti suwuɠaaleʋe, ti ɠula nuɓusɛiti saama.
15 Moolɛi ná-doun anzanuiti ti fele, ti-laasei ka ga: Fe! Fe!
Ani saʋagɔ ɠa ná, ti-yii la lɛiɗa eyɛsu pɛ,
eyɛsu pɛ ti la ɠɛa ma: «É kula ɠɛa.»
16 Gɔvɛalaazu, doun zɔlɔɔtala anzanui,
zooi, nii ziɛ la ga kpɔɔle wɔinzeɠe ma,
kɛlɛ ti-naanisiɛi ɠa ná ɓalaa, abui, nii é la ɠɛa ma: «É kula ɠɛa.»
17 Nui ɠaazuɠɛzɛiti é ɲɛɛɠulazu la kɛɛɠɛ zu, é ɗa woozotalai ɠɛ ga dee,
kɔtuɗɛi ma ɠalawɔniiti ta ti ɠula su, koɠɛ yiʋoiti ti ti mi.‡ Nii ʋoluʋɛ ɠa ga faanɛɛ wuuɠwɛɛtala loun zunui ma ʋoomai la kaba zɔlɔɔga, toɠa yɛ ná filɛ wɔniiti bɛ.
18 Faa saʋagɔ ɠa ge la dɛ gaaɠaani,
kpudɛai màazu:
19 koɠɛi ɠoʋe pelei geezuʋɛ,
kaalii ɓokpo pelei fasai ma,
ɓatoi ná-pelei kpoloɗɛi zaamaʋɛ.
Kɛlɛ naanisiɛi ɓalaa ɠa ná:
zunui ziɛ ʋelei é lo anzalopoi ʋa.
20 Wɛlɛ ʋelei wɛɛnzo anzanui a ɗa kɛ la:
a yiima vaiti kɛɛna ziilɛi, é laamaʋɛ ɓale,
é ɠɛ: «Gè la faa ɲɔu nɔpɛ kɛɛni.»
21 Faa saʋagɔ ɠa ná,
niiti ta ɗa eteai ɲiikpi, é la ziaa bu:
22 duɔi a zeina ga masagi,
ɠimalala nui a zobo sɔlɔɔna, é ɗa ɠɔnɔgi zɔlɔɔ,
23 anzanui kɛlɛbai wogai da, naa a zeina zini bɛ.
Kɛlɛ naanisiɛi ɓalaa ɠa ná:
duɔ anzanui é zeizu duɔ dee ʋotogi zu.
24 Sua naanigɔ ɠa ná eteai zu, ti wola lɔiɗai gola,
anɛɛ naa ʋe, ti wola ɠigɛ dageleʋe:
25 pupuiti, zɛbɛ nɔpɛ ge la ti ʋa,
kɛlɛ ta ɗa ti-ɠɔnɔgi ɠɛʋele ɓɛtɛ foɠoi,
26 fasa woliiti,§fasa woliiti: Naati ta ga tufa mi zua goiti, ta ɗa mɔin ʋolu gizeiti ma. Wɛlɛ ɓalaa ʋɛti: Lev 11:5; Guy 104:18. zɛbɛ la ti ʋa,
kɛlɛ ta ɗa ti-ʋuuzuʋɛ ɓɛtɛ fasaiti su,
27 kotogiti, masa ge la ti unda,
ta ɗa ɓɔɠɔ zei su, ti ma ɓulugi ɗa ɠula,
28 kooloiti, niiti nu a ɗa ti zo nɔ ga yeei,
ta ɗa lɔ masagiti ta-masa pɛlɛiti bu.
29 Fuluani saʋagɔ ɠa ná,
ti ziɛ ʋelei, ta ti maanɛɛ ʋelei ga pɛtɛ gani:
30 zalai, nii ziilɔai é leʋe suaiti pɛ ba,
é la ɠula ʋolu nu nɔpɛ bɛ,
31 tɛɛ zinɛi,*tɛɛ zinɛi: Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga niiti: sooi, zaɓei. nii a ɗa ɠaalɔ kɔɠɔʋolu valagiti ga, ɓaa mu boli zinɛi.
Kɛlɛ naanisiɛi ɓalaa ɠa ná:
masagi é loni ná-kɔɔʋɛbɛi untuɠɔ, ti ɗa li.
32 Ni è ɠɛni ga ɠimalala nui, è ɗa waso,
ɓaa ni è ɠɛni kigaiziɛ ɲɔiti bosu,† Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga nii: ni è tɔɔzeiɗa ga kigaiziɛi woga.
za ʋoluma, ɓɔɠɔ zo.
33 Mazɔlɔɔ nɔnɔi loɠaai ɠa nu a ɗa gulɔi zɔlɔɔ da,
sokpa loɠai ɠa ɲamai a ɗa ɠula su,
ziiɠaawanai ɠaazulɛai ɠa kpɔɛi a ɗa ɠula su.
*30:1 Tanisu Aguul ɠɛni ga ɠima nui ta, eɠɛʋelei Etan ta Ɠeeman ti ɠɛni la (1Ma 5:11). Yakee ná-doun zunui Aguul ná-kpɔɛiti: Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga nii: Masa nui Yakee ná-doun zunui Aguul ná-kpɔɛiti. Ni naa ʋe tama, Aguul ɠɛni mu ga Isemayɛle mavofodai gila. Wɛlɛ ʋɛ: Zen 25:13-14.
†30:3 Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga niiti: kɛlɛ gè nuiti ta-vaaɠwɛgi ɠwɛɛ, ɓaa tama gè la nu ɲadegaiti ta-vaaɠwɛgi ɠwɛɛ.
‡30:17 Nii ʋoluʋɛ ɠa ga faanɛɛ wuuɠwɛɛtala loun zunui ma ʋoomai la kaba zɔlɔɔga, toɠa yɛ ná filɛ wɔniiti bɛ.
§30:26 fasa woliiti: Naati ta ga tufa mi zua goiti, ta ɗa mɔin ʋolu gizeiti ma. Wɛlɛ ɓalaa ʋɛti: Lev 11:5; Guy 104:18.
*30:31 tɛɛ zinɛi: Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga niiti: sooi, zaɓei.
†30:32 Tati pelei taɠili ɓalaa ka ga nii: ni è tɔɔzeiɗa ga kigaiziɛi woga.