4
Kolomongo Awili 4 Kirasini “Nanga Kongonomo Tende-Paa.” Nimbe Lipe Mundorumu Yemanga Ungu Te
4:1-5 Awilimuni Yunge Kongono Tendeli Yema Telemele Mele Apurupe Pilimo Ungu Te
Apollosi olto molembolo mele yembomane pilku kanonge mele isipe: Olto Kirasinge kongono tendeli kendemandeselo molopolo, ungu ou lopi tepa perimume Pulu Yemone ou nimbe pára naa sirimu unguma* inie anjokondo 11:25. nokopo yemboma nimbu silimbolo yeselo molembolo. ‘Aku siku yeselo molembele.’ ningu piliengi liemo papu. Yembo tene yembo tenga kongono tendelemo yembomone yunge awili nokoli yemone ‘Tei.’ nilimo mele paa mimi sipe pilipe tepili. Mimi sipe pilipe naa temu liemo kapola molo, eno pilimele. ‘⸤Nane kongono telio mele⸥ enone molo kote tendelemo ye tene kanoko apuruku ⸤‘Mimi sipe tepa kondolemonje.’ ningu⸥ kanongi liemo uluri molo.’ nimbu konopu kimbu sipu naa molio. Nanu kepe telio mele naa apurulio. Nane nanga konopuni pilipulie ‘⸤Pulu Yemone “Tei.” nilimo kongonomo tepolie⸥ sike ulu te tepo naakenjilio.’ nimbu pilio nalo ‘Nane sike tepo naa kenjilio. Ye sumbi nilimu molio.’ nanu manda naa nimbo. bokumunge alsena anjokondo “45. stretpela man”. Nane kongono telio mele Awilimuni yuyu pilipe apurulimo. Akumunge, ‘Awilimuni omba kote piliepili.’ ningu nokoko molkolie isili-ou enone yembomane ulume telemele mele naa apurengi. Yu ombalie sumbulune pelemo ulume ‘Pa teline mona liepili.’ nimbe, yembomane ulume tengendo konopuni pilimele mele mona nimbe pára simbe. Aku temba walemonga Pulu Yemone olione telemolo mele pilipe apurupelie ⸤tepo kondolemolo ulumenga⸥ olio kapi nimbé.
4:6-13 Korini Kirasinge Yemboma Enono Enonga Imbime Liku Ola Mundoringi Ungu Te
Angokeme, ⸤nane ‘Nokoli yembomanga ungume mimi siku pilku kongono teko kondangi.’⸥ nikiru mele ‘Eno lipu tapondambo.’ nimbu ‘Apollosi oltone telembolo mele kanangi.’ nikiru. ‘Tembolo mele pe kanokolie ungu te pelemomonga Tena pelemonje naa pilimolo. Iungumu Giriki-ungune molemo mele pilku sundulimele. pulumu eno manda sumbi siku piliengi!’ nimbu molio. Kanu ungumu isipe:
‘Pulu Yemonga bokune “Teangi.” nilimo mele
mindi mimi siku pilku teangi.
Enone ulu te lupe naa teangi.’
nimbe molemo mele pilkulie yembo tenga imbimu liku ola mundunduku yembo tenga imbimu toko manie mundunduku naa teangi. ⸤Eno ‘Awilime molemolo.’ nilimele angokeme,⸥ ‘Olio imbi molopili. Yembo lupema imbi naa molopili.’ nawene nimuye? Eno mele peanga lsingime ⸤Pulu Yemone⸥ naa sirimuye? Pe tondolo lsingime Pulu Yemone simu liemo nambemune enonga imbime enono liku ola munduku kapi nilimeleye?
§ Osia 12:8, Lipe Ora Sirimu 3:17. ‘Mele awisili koronga manda lsimulu. ⸤Minimunge⸥ mele awisili nosipu kapola molemolo.’ ningu pilimeleye? ‘Koronga ⸤Kirasi kinie⸥ kamako kingime molopo yemboma nokolemolo.’ ningu pilimeleye?* Pollone ‘Korini yemboma paa iri tambo.’ nimbelie aku sipe ungu iko topa walserimu. Aku liemo olto pea aku sipu naa molemolo akumu keri. Nalo ‘Eno aku siku naa molemele.’ konopu lekero. ‘Eno paa sike ye nomi kingime molemelanje papu. Aku lelkanje olto eno pea kingime molemela. Aku lelkanje papu.’ konopu lekero. ⸤Nalo olio isili ou kingime naa molemolo.⸥ ⸤Olio molemolo⸥ mele nane pilkirumu niembo: ‘Olio Kirasini “Nanga kongonomo tende-paa.” nimbe lipe mundorumu yema bokumunge alsena anjokondo “1. aposel”. olio paa maniendopa.’ konopu lekero. Kote tendeko “Toko kondangi.” nilimele yemboma mele molemolo. ‘Yemboma konopu siku kanoko molangi toko kondangi.’ ningu penana sukundu mundulimele yemboma mele molemolo. Mana yemboma kinie angelloma kinie yembomane pali olio neme-neme ningu kanoko molemele. 10 Kirasinge temanemo andopo nimbu silimolomonga yembomane olio ‘Ye aromama.’ nilimele nalo eno ⸤Korini Kirasinge yemboma⸥ ne ‘Kirasinge yemboma molemolomonga olio pilipe konginjeli pelemo yemboma molemolo.’ nilimele. Olio ⸤Kirasini kongono sirimu yema⸥ ndo “Eno enge te naa pelemo.” nilimele; enone enono ‘Olio enge paa pelemo.’ nilimele. Oliondo “Eno imbi naa molemo.” nilimele nalo enone enono ‘Imbi paa molemo.’ nilimele.
11 Olio ⸤Kirasini ‘kongonomo tende-paa.’ nimbe lipe mundorumu yema⸥ sike ou molorumulu mele kinié kepe we molemolo. Olio paa engelene kolopo, no wakane kolopo, mulumbale sungu-mengu nilime panjilimolola. Olio ‘paa mindili nongo, kolangi.’ ningu wale awisili kopene tolemele. Olio tenga taka lipu molomolo ulke te naa angilimo. 12 ⸤Kou mone lipu langi kinie melema limolondo⸥ oliolio mindili sipu kongono telemolo. Yembomane olio iri toko “Molko kenjengi!” nilimele kinie olione pundu topo “Pulu Yemone eno tepa kondopili.” nilimolo; LLuku 6:27-28. ⸤Pulu Yemonga kongono telemolomonga⸥ yembomane olio mindili silimele kinie pundu topo ungu te naa nimbu umbunema we melemolo; 13 yembomane olio ungu taka tondoko ningu kenjilimele kinie olione eno pundu topo ungu peangama nilimolo. Ou kepe, pe yandopa kinié kepe, yembomane ‘Olio yembo paa koropa, yembomane langi nurupulu toko ltelemelema mele molemolo.’ ningu pilimele.
4:14-21 Pollone Korini Kirasinge Yemboma Liepi-Liepi Topa Nirimu Ungu Te
14 ‘Eno pipili kolangi.’ nimbu nane iungumu pepána naatokoro. ‘Eno nanga paa konopu mondolio ambolangoma.’ nimbu ungu te liepi-liepi topo ipepámo tokoro. 15 ‘Eno Kirasinge ungumu mimi siku piliengi!’ ningu nokolemela tapu ye paa awisili, tene tausini mele, molemelanje enonga lapa awisili naa molemela. Nane Kirasi Yesusinge ungumu ou pulu pulu eno nimbu sirindu kinie ‘Temane peanga akumu sike.’ ningu tondolo munduku pilieringimunge na enonga lapamo molorundu, ⸤eno nanga ambolangoma moloringi mele molemele⸥. 16 ⸤Na enonga lapamo molio, eno nanga ambolangoma molemele⸥ kene nane eno tondolo mundupu mawa tepolie nimbondo: ‘Ulu telioma kanokolie mimi siku manda manjiku teangi.’ nikiru. 17 ‘Aku teangi.’ nimbu Timoti eno molemelena ‘Opili.’ nimbu lipu mundukuru. ⸤Yu Kirasinge yemo molopa yu-kinie olto Kirasinge kongono pea andopo telembolomonga⸥ yu nanga konopu mondolio kangomo. Yuni Awilimunge kongonomo mimi sipe nokolemo. Nane Kirasi Yesusinge ungume pilipulie tepo molio mele altoko piliengi nimbe simbe. Na Kirasi kinie molopolie tepo molio mele kinie, Kirasinge yembo talapemanga§ bokumunge alsena anjokondo “43.sios”. andopo ‘Teangi.’ nimbu mane silio mele kinie, telu sipe. ⸤Aku sipe mele Timotini eno altoko piliengi nimbe simbe.⸥
18 Enonga yembo marene ‘Pollo naa ombá.’ konopu leko kara puku mongo kondolemele. 19 Nalo Awilimuni na “Pu.” nimu liemo na paa sike eno molemelena nondopo ombó. Ombolie kara puku mongo kondolemele yembomane ungu nilimele mele mindi pilimbondo naa ombó. ‘Eno sike tondolo te pelemonje ⸤molo Pulu Yemonga kongono naa teko ungume we nilimelenje⸥.’ nimbu kanombo ombó. 20 Pulu Yemo ye nomi kingi molopa nokolemo* bokumunge alsena anjokondo “20. kingdom”. yemboma ungu mindi naa nilimele. Yunge tondolomone yunge kongono teko yunge yemboma sumbi siku molemele akumunge ⸤‘ne kara puli yemboma sike tondolo pelemonje.’ nimbu kanombo⸥. 21 Nane eno nambolka uluri tembo kinie ‘Peanga.’ konopu lekemeleye? ‘Na ka-pulse membo ombo eno ka-pulsene topo mane simbo kinie peanga.’ konopu lekemeleye? Molo nane eno molongena ombo konopu mondopo taka lipu mane sipu kondo kolombo kinie ‘Peanga.’ konopu lekemeleye? Eno piliee.

*4:1: inie anjokondo 11:25.

4:4: bokumunge alsena anjokondo “45. stretpela man”.

4:6: Tena pelemonje naa pilimolo. Iungumu Giriki-ungune molemo mele pilku sundulimele.

§4:8: Osia 12:8, Lipe Ora Sirimu 3:17.

*4:8: Pollone ‘Korini yemboma paa iri tambo.’ nimbelie aku sipe ungu iko topa walserimu.

4:9: bokumunge alsena anjokondo “1. aposel”.

4:12: LLuku 6:27-28.

§4:17: bokumunge alsena anjokondo “43.sios”.

*4:20: bokumunge alsena anjokondo “20. kingdom”.