14
Nzaa ɓoko ká se tul fe ini Tem Law Pie
1 Ɓe mini ze, ì nzaa faa law ini. Fe iniri ká Tem Law Pie ha̰ na ì ɗaa kɔnke, kakalke lɛ, ɓa ya̰aŋa ɓay saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru. 2 Tusuɛke lɛ, nzoɓ ká ɗo ɓáy fe ini ɓáa nzaa ɓay kḭri ká nzoɓ laa ya na, ka ɓaa ha̰ nzoɓri ya, roo lɛ, ka ɓaa ha̰ Ŋgɛrɛwṵru. Ɓayri káʼa ɓaa na nzoɓ mbḭw mini kara laa sa̰wke ya. Tusuɛ ɓay Ŋgɛrɛwṵru ká ɗo zaɗ muni na, ka ɓaa ɓáy hṵrusuo Tem Law Pie. 3 Roo lɛ, nzoɓ ká ɓaa ɓay káʼa ya̰a saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru na, ka ɗaa ha̰ hṵrusuo nzoɓri tuŋ kḭ ɓay ŋgɔ́ŋke ká ɓil mbika law nda̰w, a yḭw nzoɓri nda̰w, a ha̰ nzaa ɓoko ɓay húoke law-ri nda̰w pi. 4 Nzoɓ ká ɓaa nzaa ɓay kḭri ká nzoɓ laa ya na, ka ha̰ hṵrusuo ha̰ ɓe kḭ sùo-ɛ, a nzoɓ ká ɓaa ɓay káʼa ya̰a saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru na laa lɛ, ka ha̰ hṵrusuo ha̰ nzoɓ mbika lawri riw bele ká i mbṵ kḭ. 5 Ɓi na, mì hii ɓay haŋa ɓaarì riw bele na, ì ɓaa nzaa ɓay kḭri ká nzoɓ laa ya. Roo lɛ, fe ká law-i mgba ɗi ɓamba na, ɓa haŋa rì ɓaa ɓay ká ì ya̰a saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru. Tusuɛke lɛ, nzoɓ ká ɓaa ɓay káʼa ya̰a saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru munu ku na, peɗ ɗáa ɓe mba tul nzoɓ ɓáa nzaa ɓay kḭri ká nzoɓ laa ya na ku ɓáy. A zaɗka nzoɓ ɓaa nzaa ɓay kḭri ká nzoɓ laa ya na lɛ, ì ha̰ nzoɓ kḭ ká maa ɓay ndáy sa̰w ɓayke káʼa ɓaa na ku ka ɗo ɗi nda̰w rɔ, ɓay haŋa nzoɓ mbika lawri riw bele i ŋgɔ́ŋke ká ɓil mbika law.
6 Ɓe ze, yṵ-iri, ì kér í kɔ, zaɗka mì se luo-rì, rɔɔ mí ɓaa nzaa ɓay kḭri ká nzoɓ laa ya na wa̰a, a sɔ́kɔ rì mina lɛ? Roo lɛ, zaɗka mì se luo-rì, mí tina sa̰w fe ká Ŋgɛrɛwṵru kiɛ mì, mase mì ha rì tuu tusuɛ ɓay Ŋgɛrɛwṵru, mase mì se ɓáy ɓay ká mì ya̰a saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru, mase mì se ɓáy fe fére ha rì na lɛ, ɓe ze a sɔ́kɔ rì. 7 Ɗo faa mbḭw munu ɓa tḭw ɓáy nzaŋa na, zaɗka kusol fekeri na mgba ɓáy zaɗɛ zaɗɛ ya na wa̰a, nzoɓ a ɗáa mina nda̰w rɔɔ, a laa ɓa kusol tḭw ze mgba, mase kusol nzaŋa na ze mgba lɛ? 8 Zaɗka nzoɓ fe úl yṵm na ul mgba ɓáy zaɗ kusolke ya na wa̰a, nzoɓ a ɗáa mina nda̰w rɔɔ, a leke sùo-ɛ ɓay séke yṵm na lɛ? 9 Ɗo faa mbḭw munu nda̰w, zaɗka ì ɓaa ɓay ha̰ nzoɓ ɓáy nzaa ɓay kḭri ká nzoɓ laa ya na wa̰a, nzoɓ a ɗáa mina nda̰w rɔɔ, a laa sa̰wke na ta-taŋ lɛ? Ɓaykeri ku na kal ɓa zuu hɔy. 10 Ká tusiri key na, kḭri nzaari ɓoɗ ɓoɗ ɗo ɗi, a ɓil nzaa ɓaykeri ku na, nzaa ká láa sa̰wke tiya na, tiya. 11 Roo lɛ, zaɗka nzoɓ ɓaa ɓay ziŋ mì ɓáy nzaa ká mì laa ya na lɛ, nzoɓ ká ɓaa ɓay ziŋ mì ku na, ka ɗo ɓa varu ɓi nda̰w, a ɓi hɔy kara, mì ɗo ɓa varu ɓe nda̰w pi. 12 Ɓe ze, munu ká ì ɗaa kɔn fe ini Tem Law Pie na, fe ini ká ha̰ nzoɓ mbika lawri riw bele ŋgɔ́ŋke na, ì nzáa faake ŋgḭ-ŋgḭi.
13 Ɓe mini ze, nzoɓ ká ɓaa nzaa ɓay kḭri ká nzoɓ laa ya na, ɗo nun haŋa ni ka vbi Ŋgɛrɛwṵru ka ha̰ ni fe ini ndáy sa̰w ɓayke na ku, 14 ɓay ḭi lɛ, zaɗka mì ɗaa nzaa ɓay kere ɓáy nzaa ɓay kḭri ká nzoɓ laa ya na lɛ, ɓil law-i ɗaa nzaa ɓay kere, a roo lɛ, kér ɓay ɓi ɗo tiɗi. 15 A munu ku wa̰a, mì ɗáa mina ro lɛ? Mì ɗáa nzaa ɓay kere ɓáy nzaa ɓay kḭri ká nzoɓ laa ya na nda̰w, a mí ɗaa nzaa ɓay kere ɓáy kér ɓay ɓi kara nda̰w pi. Mì ɗika sim ɓáy nzaa ɓay kḭri ká nzoɓ laa ya nda̰w, a mí ɗi sim ɓáy kér ɓay ɓi hɔy kara nda̰w pi. 16 Ɓa tusuɛ kḭ, zaɗka mì ɗaa taambɔl ha̰ Ŋgɛrɛwṵru ɓáy nzaa ɓay kḭri ká nzoɓ laa ya na wa̰a, nzoɓ ká kaw ɓa nzoɓ láa ɓay hɔy ká zaɗ mbṵ́ kḭ káʼa laa ɓay ɓi ká mì ɓaa na ya wa̰a, a ɗáa mina a ɗaa «Amɛm» ɗo tul nzaa ɓay kere ɓi na ku lɛ woo? 17 Ze nzaa ɓay kere taambɔl ɓi ndaɗ na ɓamba hɔy kara, ha̰ hṵrusuo ha̰ kṵ-i ká ɓil mbika law ɓe ya.
18 Mì ɗaa taambɔl ha̰ Ŋgɛrɛwṵru ɓay tul nzaa ɓay kḭri ká nzoɓ laa ya ká mì ɓaa mba rì riw bele. 19 Roo lɛ, ká zaɗ mbṵ́ kḭ nzoɓ mbika lawri na, ɓáa ɓayri ɓa ndeɓe ha̰ nzoɓri laa ta-taŋ na, ndaɗ mba ɓáa ɓayri wuruk wuruk ɓáy nzaa ɓay kḭri ká nzoɓ laa ya na.
20 Yṵ-iri, ì ɗo munu ɓa leɗri ɓáy faa ɓay ɓáa ɓaarì na mbǎa. Fe ká ɓa fe ka̰aya na, ì ha̰ law-rì ɓa law leɗ ká ɗi, roo lɛ, ɓáy faa mbii ɓay ɓáa ɓaarì na, ndaɗ ɓay haŋa rì vi ɓa ŋgɔŋɔ nzoɓ ká ɗi. 21 Ì kɔ, Ŋgɛrɛmbay ɓaa ɗo ɓil mbeɗe ɓe mii:
«Ɓay faa nzoɓri ká i ɓaa nzaa rḭm ɓayri,
ɓáy faa nzoɓri ká i ɓaa nzaa ká nzoɓ laa ya na,
mì ɓáa ha̰ nzoɓ ɓiri na.
22 Ɓe ze, fe ini ɓáa nzaa ɓay kḭri ká nzoɓ laa ya na, ɓa fe kíɛ ká ɓay tul nzoɓri ká i mbi law-ri na ya, roo lɛ, ɓay tul nzoɓri ká i mbi law-ri ya na. A fe ini ya̰aŋa ɓay saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru na laa lɛ, ɓa fe fére ká ɓay tul nzoɓri ká i mbi law-ri ya na ya, roo lɛ, ɓay tul nzoɓ mbika lawri. 23 Zaɗka nzoɓ mbika lawri riw bele mbṵ kḭ, rɔɔ í tii sa̰w ɓáa nzaa ɓay kḭri ká nzoɓ laa ya na riw bele ɓáy zaɗ ɓari, rɔɔ nzoɓ ká se ɓa seɗ ɓe hɔy, mase nzoɓ ká mbi law-ɛ ya hɔy rìi tul-rì na wa̰a, a ɓáa ha rì mii, ì ɓa kɔ̀kɔ nzoɓ ya lɛ woo? 24 Roo lɛ, zaɗka nzoɓri riw bele ɓaa ɓay ká i ya̰a saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru, rɔɔ nzoɓ ká vi ɓa ví ɓe hɔy, mase nzoɓ ká mbi law-ɛ ya hɔy rìi a se tul-rì na lɛ, ɓáy faa ɓayri káʼa laa na, ɓay feya̰a ɓe na mgba tul-e ha ni ɗáake ɓay ɓo tul-e ɓe kḭ sùo-ɛ. 25 A kér ɓay ɓeri ká ɗo zaɗ muni na kara, a tína ɗo zaɗ hie gbay gbay ha̰ ni lie gburuk, a huku siri ká pol Ŋgɛrɛwṵru a koɗ ni a ɓaa mii: «Ŋgɛrɛwṵru na ɗo sakra ɓaarì ɓa tusuɛ kḭ.»
Léke fe ɓáy zaɗɛ zaɗɛ ká zaɗ mbṵ́ kḭ
26 Yṵ-iri, wa̰a náa ɗáari mina ro lɛ? Zaɗka ì mbṵ kḭ lɛ, nzoɓ mbḭw ká sakra ɓaarì mbi sim a ɗi; a nzoɓ kḭ uru a fere nzoɓri fe; a nzoɓ kḭ ɓaa ɓay fe ká Ŋgɛrɛwṵru ha̰ ni tḭi nun-ɛ; a nzoɓ kḭ uru a ɓaa ɓay ɓáy nzaa ɓay kḭri ká nzoɓ laa ya; a nzoɓ kḭ laa lɛ, uru a nday sa̰w ɓayke na. Roo lɛ, ndaɗ ɓay haŋa fekeri riw bele ku na, ka sɔ nzoɓ mbika lawri ha ri ŋgɔ́ŋke ká ɓil mbika law. 27 Ze ɓo, zaɗka nzoɓ ɓaa nzaa ɓay kḭri ká nzoɓ laa ya na lɛ, nzoɓri siɗi mase ŋgḭi ɓambake lɛ, ka ɓa say ze i ɓaa ɓay na. Rɔɓay, i ɓaa ɓay na ɓáy tɔŋnɔke tɔŋnɔke, lɛ, nzoɓ kḭ a ndáy sa̰w ɓaykeri na ku. 28 A zaɗka ɓo, nzoɓ ndáy sa̰w ɓaykeri na mbḭw tiya lɛ, nzoɓ ká ɗo ɓáy fe ini ɓáa nzaa ɓay kḭri ká nzoɓ laa ya na, ka mgba nzi-ɛ ká zaɗ mbṵ́ kḭ, a ɓaa ɓay ká ɓil law-ɛ nda̰w, a ɓaa ha̰ Ŋgɛrɛwṵru nda̰w pi.
29 A ɓari nzoɓ ya̰aŋa ɓay saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru na laa lɛ, nzoɓri siɗi, mase say ze i ɓaa ɓay lɛ, nzoɓ ha̰wri ká i kaw í laa ɓaykeri na, i bɛ́klɛ ɓil ɓaykeri na í kɔ. 30 Ze nzoɓ kḭ ká kaw rɔɔ Ŋgɛrɛwṵru ha̰ fe tḭi nun nzoɓke lɛ, nzoɓ ká ɗo ɓáa ɓay ku na, ka pɔ́ŋ nzi-ɛ. 31 Ɓe nda̰w rɔɔ, ɓaarì riw bele na, ɓayri ká ì ya̰a saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru na, ì ɓáa ɓáy tɔŋnɔke tɔŋnɔke ɓay haŋa ɓo, ɓaarì riw bele na nun-rì ka mgbúɗa a í zíŋke hṵrusuo ká ɓil mbika law. 32 Nzoɓ ya̰aŋa ɓayri saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru na, ndaɗ ɓay haŋa ri ɗaa vu mbom ɓo tul sùo-ri ɓáy faa ɓay ɓáa ɓari, 33 ɓay ḭi lɛ, Ŋgɛrɛwṵru na ɓa Ŋgɛrɛwṵru nzoɓ law lɔm ɓo, ka ɓa Ŋgɛrɛwṵru nzoɓ ɗáa fe nduo kḭ wɔr wɔr ya.
Munu ká zaɗ mbṵ́ kḭ nzoɓ mbika lawri riw bele na, 34 ndaɗ ɓay haŋa má̰yri mgba nzaa-ri. I pɔŋ faa ha ri ɓay haŋa ri ɓaa ɓay ká ɗi ya, roo lɛ, i ɓa nzoɓ ɗáa vu mbom munu ká *bol kusol Ziɓri ɓaa na. 35 Zaɗka i hii ɓay láa sa̰w ɓay fe ha̰nɛri lɛ, i vbi waa ɓari ká puɔ. Ì kɔ, haŋa má̰y nzoɓ ɓaa ɓay ká zaɗ mbṵ́ kḭ nzoɓ mbika lawri na, ɓa fe ká ɗo ɓáy zaɗɛ ya†14.35 Ze ɗaa rìi fe ká Pol haa má̰yri haa ká ɓay haŋa ri ɓaa ɓay ká zaɗ mbṵ́ kḭ hɔy kara, ndaɗ ɓay haŋa rì kḭi Peɗ 2.18; 21.9; rɔɔ 1Kɔ 11.5 nda̰w..
36 Wa̰a, Ɓay Ŋgɛrɛwṵru na, sa̰wke uru saa luo-rì kḭ hɔy lɛ? Mase, ɓa ɓaarì huo-rì kḭ hɔy ze, ɓayke tḭi tul-rì lɛ woo? 37 Zaɗka nzoɓ kɔ sùo-ɛ ɓa nzoɓ ya̰aŋa ɓay saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru, mase ka kɔ sùo-ɛ ɓa nzoɓ ká ɗo ɓáy fe ini Tem Ŋgɛrɛwṵru lɛ, ndaɗ ɓay haŋa ni ka kɔ mii, ɓay ká mì ɗaa ɗo ɓil mbeɗe ha rì key na, ɓa bol kusol Ŋgɛrɛmbay. 38 A ze ɓo, zaɗka nzoɓ tuu ɓay key ya lɛ, Ŋgɛrɛwṵru kara tuu ni ya nda̰w.
39 Yṵ-iri, ɓe ze ì ɗaa kɔn ya̰aŋa ɓay saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru, a í haa nzoɓri faa ɓáa nzaa ɓay kḭri ká nzoɓ laa ya na ya. 40 Roo lɛ, ndaɗ ɓay ɗáa fekeri riw bele ɓáy faake faake, rɔɔ ɓáy zaɗɛ zaɗɛ nda̰w.
*14:21 14.21 Ezay 28.11-12. Ŋgɛrɛwṵru na hii ɓay haŋa nzoɓri laa ɓay ɓe ta-taŋ. Ɓe ze a ɓaa ɓay ha ri ɓáy nzaa ká i la-laa. Roo lɛ, zaɗka leɗ Izarayɛlri tḭ̀i ká tul Ŋgɛrɛwṵru í hii ɓay ɗáa vu mbom ɓo tul ɓay ɓe ya na, ka ha̰ nzoɓri haw yṵm ká tul-ri ha ri se ɗi ɗi ɓáy sa̰w puo ɓari ká nzoɓkeri ɓaa nzaa ɓay kḭ ká i laa ya na. Ɓe ze ká zaɗ ni key na, Pol hii ɓay ɓáa mii, fe ini ɓáa nzaa ɓay kḭri ká nzoɓ laa ya na, ɓa fe kíɛ fe ká ɓay tul nzoɓri ká i ɗaa law-ri ɓo tul Zezu ya.
†14:35 14.35 Ze ɗaa rìi fe ká Pol haa má̰yri haa ká ɓay haŋa ri ɓaa ɓay ká zaɗ mbṵ́ kḭ hɔy kara, ndaɗ ɓay haŋa rì kḭi Peɗ 2.18; 21.9; rɔɔ 1Kɔ 11.5 nda̰w.