11
Pol ɓa tusuɛ nzoɓ ndáy nzaapeɗ Krisi
Mì vbi rì ɓay haŋa rì iki law-rì í laa ɓay mbúo ɓi ká mì ɓáa ndḭi key. Kóɗ ŋguɔ, ì íki law-rì ká tul-i í laa. Ɓaarì na, mì kɔ rì ɓa nzoɓ nun-i, mí ɗaa sere ɓamba tasiri ɓay tul-rì; ɓa ɗáa sere ká uru saa luo Ŋgɛrɛwṵru, ɓay ḭi lɛ, mì hii ɓay haŋa rì ɗo ɓáy zaɗɛ nzɛɗɛm ɓay tul *Krisi, munu ɓa má̰y tikɗi ká kɔrɔ sùo-ɛ, a ɗo ɓáy zaɗɛ nzɛɗɛm ɓay tul nzoɓ mbana ɓe kḭ huo-ɛ. A roo lɛ, mì ɗaa hḭɛ ɓay nzoɓ ha̰nɛri ká i ví búmra kér ɓay ɓaarì, ha̰ law-rì ká *taŋ kaɗ kaɗ ká ì ɗaa ɓo tul Krisi ɓa tusuɛ na, ì pɔ́ŋ faa mbḭw munu ká *Ɛv pɔ̌ŋke sùo-ɛ ha̰ sɔy ula ni ha̰ ni ra̰w faa Ŋgɛrɛwṵru na* 11.3 Tiika sa̰w fe 3.1-13.. Mì ɗaa hḭɛ, ɓay ḭi lɛ, ɓaarì na, zaɗka nzoɓ ha̰nɛ ví kiɛ rì ɓay ká se tul Zezu ká ɗo ɓoɗ ɓáy ha̰y ká ɓuru kiɛ rì na lɛ, ì ya̰a ɓayke munu mgbum hɔy! Rɔɓay, zaɗka nzoɓ ha̰nɛ ví ɓaa ɓay ká se tul tem ká ɗo ɓoɗ ɓáy Tem Ŋgɛrɛwṵru, mase nzoɓke ví ka-káa ɓay kḭ ká ɗo ɓoɗ ɓáy káa Ɓay Kere ká ɓuru kaa ha rì na lɛ, ì ya̰a ɓayke munu mgbum hɔy nda̰w!
Fe ká mì ŋga̰a mí kɔ laa lɛ, ɓari nzoɓri ká i ɗi sùo-ri ɓa nzoɓ ndáy nzaapeɗ luyeri ku na, fe mbḭw ká i kɔ mba mì mba na tiya. Ze mì ɓa na nzoɓ nzaa ráa ɓay ya hɔy kara, fe ká mì ɓaa ɓayke na, mì kɔ sa̰wke kɔ! Ɓa fe ká ɓuru kiɛ rì ta-taŋ faa ɓal ŋgḭ-ŋgḭi ɓáy zaɗri riw bele.
Zaɗka mì ɗo ka-káa Ɓay Kere Ŋgɛrɛwṵru ha rì na, mì ɗaa peɗke na hɔy hɔy taŋ ya̰aŋa fe saa nduo-rì. Mì ɗaa munu mí ɗiŋke tul-i ɓay haŋa rì víke ɓa nzoɓ taa Ŋgɛrɛwṵru. A wa̰a, fe ká mì ɗaa ku na ɓa fe ɗáa ka̰aya zu lɛ woo? Peɗ ká mì ɗaa na, nzoɓ mbika lawri ká puo kḭri ze i púo mì fe tunduoke ha̰ mì ɗáake peɗ hɔy hɔy ɓay tul-rì. Mì ɗaa ha ri vi ɓa nzoɓ kṵkuri ɓay haŋa mì sɔ rì. Zaɗka mì ɗo luo-rì na mì se síe feri, roo lɛ, mì ɓa soɓa nzoɓ mbḭw ya, ɓay ḭi lɛ, yṵ ɓururi ká i uru ká kuɗu zaɗ ká Maseduwa̰n í vi na, i vi ɓáy feri ká mì se síeke. Ká ɓil feri riw bele na, mì mgba sùo-i ŋgɔ-ŋgɔŋ ɓay ɗoko ɓa soɓa ɓaarì ya. Ze mì ɗáa munu ɓa pola rɔɓay. 10 Ɓáy faa tusuɛ ɓay Krisi ká ɗo ɓil law-i na, mì ɓaa ta-taŋ mii: nzoɓ mbḭw ti haa mì faa ndáka giri sùo-i ɓay tul peɗ káa Ɓay Kere ká mì ɗaa hɔy hɔy ká kuɗu zaɗ ká Akayi riw bele na ya. 11 Wa̰a, ɓay ḭike ze mì ɓǎake munu lɛ? Mase, ɓay ɓáa mii, mì hii ɓay ɓaarì ya na lɛ? Ŋgɛrɛwṵru lɛ kɔ ta-taŋ, mì kɔ rì ɓa nzoɓ nun-i.
12 Fe ká mì ɗaa na, mì ɗáa munu ɓa pola rɔɓay, ɓay haŋa ɓari ká i ɓaa mii, peɗ ɗáa ɓúru kḭri maa kḭ ku na, i ti zíŋ mbii ɓay ndḭi ká ɓay ndáke giri sùo-ri ya. 13 Ɓari nzoɓkeri ku na, i ɓa nzoɓ ndáy nzaapeɗ taa tusuɛkeri ya, í ula nzoɓri í fɛrɛ sùo-ri ɓa nzoɓ ndáy nzaapeɗ Krisi. 14 Fe ɗáa ɓari ku na tuku nzoɓ mbḭw ya, ɓay ḭi lɛ, *Satan sùo-ɛ hɔy kara fɛrɛ sùo-ɛ ɓa leɗ nzaapeɗ ká nulue ɓa zaɗ taŋa. 15 Ɓe mini ze, nzoɓ peɗ ŋgɛrɛtemndayari ká i fɛrɛ sùo-ri ɓa tusuɛ nzoɓ peɗ Ŋgɛrɛwṵru na kara, tuku nzoɓ mbḭw mbǎa nda̰w. Ɔ́rɔke lɛ, i zíŋ fe káʼa máa ɓáy zaɗ fe ɗáa ɓari na ɓáy.
Pol kɔ sɛkɛ feri ɓoɗ ɓoɗ ɓay tul Krisi
16 Mì ka̰y mí ɓaa na rɔɓay: ndaɗ ɓay haŋa nzoɓ mbḭw kara ka kɔ mì ɓa kɔ̀kɔ nzoɓ ya. Mase zaɗka ì kɔ mì ɓa kɔ̀kɔ nzoɓ laa lɛ, ì mgba mì ɓa sùo-rì ɓay haŋa ɓo, ɓi hɔy kara, mi nda giri sùo-i ndḭi nda̰w. 17 Ɓa tusuɛ, ɓay ká mì ɓáa timbɛɗɛ key na, ɓa ɓay ká rii law Ŋgɛrɛmbay ya, roo lɛ, ká ɓil fe niri ká mì nda giri sùo-i ká ɗi key na, mì ɓaa ɓay munu rìi fe ká mì ɓa kɔ̀kɔ nzoɓ. 18 Munu ká nzoɓri ŋgḭi ɓamba nda giri sùo-ri ɓay tul feri ká ɓa taa tusiri key na, ɓi kara mì ndáka giri sùo-i nda̰w. 19 Ɓaarì ká ì ɗi sùo-rì ɓa nzoɓ nun nzɛmri na, ì iki law-rì ká tul kɔ̀kɔ nzoɓri mgbum lɛ woo! 20 Ɓari ká i ɗara rì ɓa koy, mase i sṵ rì ɓáy sere, mase i bukru rì, mase i kɔ rì nzekru a í nda hala nun-rì hɔy kara, ɓe nu ku nda̰w rɔɔ, ì iki law-rì ká ɗi ɓáy! 21 Ɓuru na lɛ, feri key na hṵrusuo ɓuru maa ɓay ɗáa munu ya. Sahoy ɓáake sɛ mì ɓamba!
A lɛ, fe ká nzoɓri nda giri sùo-ri ká ɗi ku na, ɓi hɔy kara mì maa ɓay ndáka giri sùo-i ká ɗi munu nda̰w. Ɓe ni key na, mì ɓaa rìi fe ká mì tḭi kɔ̀kɔ nzoɓ laa ro! 22 Wa̰a, i ɓa *Eborori lɛ? Ɓi kara mì ɓa Eboro nda̰w. Wa̰a, i ɓa leɗ Izarayɛlri lɛ? Ɓi kara mì ɓa leɗ *Izarayɛl nda̰w. Wa̰a, i ɓa vu bulu *Abaraham lɛ? Ɓi kara mì ɓa vu bulu Abaraham nda̰w. 23 Wa̰a, i ɓa nzoɓ peɗ *Krisi lɛ? (Nda-ndaɗ! Timbɛɗɛ key na, mì ɓáa ɓay rìi nzoɓ ká tul-e fɛ-fɛrɛ kḭ ro!) Ɓi na, mì mba ri pavbaɗ rɔɓay. Mì ɗaa peɗ mba ri a mí ta̰a ká ɗi pɔɗɔ pɔɗɔ, nzoɓri mgba mì ɓo hul sal kal ri nda̰w, i ndaka mì faa ɓal ŋgḭi ɓamba kal ri nda̰w, rɔɔ mí ɗo ɓil huɗ faa ɓal ŋgḭ-ŋgḭi nda̰w pi. 24 Sa̰w ɓiri ká i ɓa Ziɓri na, i mgba mì faa ɓal ba ndeɓe, a í ndaka mì nduo síŋ say pa̰rɛ tɔnɔ mbḭw mbḭw faa ɓal ba ndeɓe. 25 Dɔma̰yri ká Rɔm i zɔɗ mì ɓáy haɓla faa ɓal ba say, nzoɓri vbuku mì ɓáy tisaw faa ɓal ba mbḭw ɓay ika mì, hul tumbii riŋ mì faa ɓal ba say nda̰w, rɔɔ, mí naa ɓil maambii nam mbḭw suŋ mbḭw nda̰w pi. 26 Ɓáy faa varu ɓiri ká mì se ɓaŋguɔ na, mì tḭi ká ɓil huɗ ká ɓil mbiiri ká ya̰a zaɗ nda̰w, mì tḭi saa nduo dɔmbirimri nda̰w, saa nduo sa̰w ɓiri ká i ɓa Ziɓri nda̰w, ká nduo nzoɓri ká i ɓa Ziɓ ya nda̰w pi. Mì kɔ sɛkɛ fe ká ɓil ŋgɛrɛpuori nda̰w, ká ɓil law kɔrri nda̰w, ká ɓil maambiiri nda̰w, rɔɔ, mí tḭi saa nduo nzoɓri ká i ɗi sùo-ri ɓa yṵ-iri nda̰w pi. 27 Mì ɗaa sùo-i taa tom mí ɗaa peɗri ká ŋgɔŋ ɓamba tasiri, a mí ta̰a ká ɗi pɔɗɔ pɔɗɔ, faa ɓal ŋgḭ-ŋgḭi nam mgba nun-i ya nda̰w, kɔn ɓáy kɔn mbii kara í mì nda̰w, faa ɓal ŋgḭ-ŋgḭi fe sṵm maa law-i ya nda̰w, a mí kɔ sɛkɛ fe teɗ, rɔɔ gari kara puo mì nda̰w pi. 28 Ɓie feri ká tɔ̀ŋ na mba kḭiŋa hɔy ro! Roo lɛ, fe ká law-i mgba ɗi ha̰ mì na-nam ya nam ɓáy nam na, ɓay tul nzoɓ mbika lawri riw bele ká mì rɛ sùo-i ɓay tul-ri. 29 Zaɗka hṵrusuo nzoɓ yḭ̀i fal lɛ, ɓi hɔy kara mì ɗo rìi fe ká hṵrusuo-i yḭ̀i fal nda̰w, a zaɗka nzoɓ lie ɓo ɓil feya̰a lɛ, law-i nzɛ mgbuk mgbuk ɓay tul-e.
30 Ze ɓo, ɓa fe ká ɓay ndáka giri sùo-i lɛ, mì ndáka giri sùo-i ɓay tul hṵrusuo-i ká tiya na. 31 Ŋgɛrɛwṵru ká ɓa Bǎa Ŋgɛrɛmbay Zezu na, ka kɔ nda̰w, mì kuɗ ɓay ya. Ndaɗ ɓay písi ni ɓaŋguɔ kpaɗara! 32 Zaɗka mì ɗo Damas kɔɓ ɓáy na, nzoɓ réke tul puo ká ɗaa peɗ ha̰ Mbay Aretas na, ha̰ nzoɓ yṵmri kɔrɔ faari ɓay mgbaka mì. 33 Roo lɛ, yṵ-iri ká ŋgɛrɛpuoke na ɗáa mì kaw ɓil buɗu, rɔɔ í ha̰ mì tḭi ɓáy nun kɔ̀kɔ dudu, a í ɗǐrake mì ɓáy sal ɓo fal-ɛ 11.33 Peɗ 9.24-25.. Ɓe mini ze, mì tḭ́ike saa nduo-ri ha ri mgba mì ya ŋgṵ̌y.

*11:3 11.3 Tiika sa̰w fe 3.1-13.

11:33 11.33 Peɗ 9.24-25.