1 Falɛ ku báyḭi lɛ, Pol uru ká Atɛn a se ɓa Kɔrɛ̰te. 2 Zaɗkaʼa tḭi ɗi na báyḭi lɛ, ka ziŋ Ziɓ mbḭw munu riŋ-ɛ ɓa Akilas. Puo ká i mboŋ ni ká ɗi na ɗo kuɗu zaɗ ká Po̰n. Ka vi saa tusiri Itali timbɛɗɛ rɔɓay ɓáy má̰y ɓe Prisil, ɓay ḭi lɛ, Mbay Sezar ká riŋ-ɛ ɓa Kolod na mbi nzi-ɛ ha̰ Ziɓri riw bele ha ri tḭi saa ɓil ŋgɛrɛpuo ká Rɔm. Pol na se a vǎa kɔ ri. 3 Munu ká peɗ ɗáa ɓari maa kḭ mbḭw hɔy ɓa peɗ sá̰a huɔri í ɗaa ɓa hul puɗi na, ka ɗaa puo ziŋ ri, a í ɗaa peɗ ziŋ kḭ mbḭw hɔy. 4 Ɓáy ɓil nam mgbaka ta̰ramri mbḭw mbḭw riw bele na, Pol se *hul mbṵ́ kḭ Ziɓri, a fere nzoɓri ɓay ká se tul Zezu *Krisi, a nzaa faa ha̰ Ziɓri nda̰w, Gɛrɛkri kara nda̰w ya̰a ɓayke.

5 Lɛɛ, zaɗka Silas ɓáy Timote uru saa kuɗu zaɗ ká Maseduwa̰n í vi Kɔrɛ̰te na báyḭi lɛ, ka ɗaa sùo-ɛ nduo ɓil Ɓay Ŋgɛrɛwṵru kḭ hɔy riw bele, a ka-káa a ɓǎake nasi ɓay ha̰ Ziɓri mii, Zezu ɓa Krisi, nzoɓ ká Ŋgɛrɛwṵru waa ɓay píe ni ví ya̰a nzoɓri na. 6 Roo lɛ, Ziɓri na tuŋ ɓay ɓe na ŋgereŋ í raɗ ni. Munu ká i ɗaa ŋgɔŋ ziŋ ni na, ka uru a taa nduo-ɛ ká tul-ri a kpuo kusal ká gari ɓe, a ɓaa ha ri mii: «Zaɗka ì wṵru faa lɛ, ɓa ɓay ɓaarì ro zu. A ɓi lɛ, ɓayke ti tul-i ya. Tii sa̰wke vuri key na, mì séke ɓa luo nzoɓri ká i ɓa Ziɓ ya laa ro.»

7 Tḭ́i saa hul mbṵ́ kḭ na ku báyḭi lɛ, ka se puo leɗban mbḭw ká riŋ-ɛ ɓa Titiyus Zustus. Ɓe na, ka ɓa nzoɓ ká ruo Ŋgɛrɛwṵru ká hul ɓe ɓáy hul mbṵ kḭ Ziɓri huu kḭ nik na. 8 Lɛɛ, Krispus ká ɓa mbay tul hul mbṵ́ kḭ ɓáy nzoɓ ini ɓeri riw bele na, i ɗaa law-ri ɓo tul Ŋgɛrɛmbay. Lɛɛ, nzoɓri ŋgḭi ɓamba ká Kɔrɛ̰te ká i laa ɓay ká Pol ɓaa na, i ɗaa law-ri ɓo tul Zezu nda̰w, ha ri ɗaa tul-ri nduo mbii.

9 Báyḭi lɛ, nam mbḭw munu fe tina nun ha̰ Pol ɓa suŋ, lɛ, Ŋgɛrɛmbay ɓaa ha̰ ni mii: «Mu ɗaa hḭɛ ya! Roo lɛ, mu ɓaa ha̰ nzoɓri ɓaŋguɔ ha̰ nzaa-a ka hú mù ká ɗi ya, 10 ɓay ḭi lɛ, mì saɗ ziŋ mù. Nzoɓ mbḭw mini kara ti ɗáa nduo zaa sùo-ɔ ɓay ɗáa fe sɛkɛ ziŋ mù ya, ɓay ḭi lɛ, ɓil ŋgɛrɛpuo key na, nzoɓri ká i ɓa taa ɓiri na, i ŋgḭi ɓamba ɗo ɗi ku.» 11 Ɓe ze ha̰ Pol kǎwke Kɔrɛ̰te na mbiimbam mbḭw ɓáy few yie, a fere nzoɓri Ɓay Ŋgɛrɛwṵru.

12 Ɓáy sew ká Galio̰n kaw ɓa nzoɓ réke kuɗu zaɗ ká Akayi na, Ziɓri uru í mbṵ nzaa-ri í ɗaa so tul Pol í mgba ni, í séke ni zaɗ fɔ́ŋ ɓay 13 í ɓaa ha̰ Galio̰n mii: «Leɗban key na ka nzaa faa ɓay haŋa nzoɓri ruo Ŋgɛrɛwṵru ha̰ ni se maa ɓáy *bol kusol *Moyze ya.» 14 Zaɗka Pol aa nzi-ɛ ɓay yḭiŋra ɓáy ɓay na báyḭi lɛ, Galio̰n ɓaa ha̰ Ziɓri mii: «Ɓaarì Ziɓri, ì laa ɓay ɓi key! Ɓa fe huɗ, mase ɓa fe ka̰aya rɔɔ, nzoɓke ɗaa lɛ, mì iki law-i mí laa ɓay ɓaarì na. 15 Roo lɛ, munu ká ɓa ma̰y ɓay ká se tul ɓayri, mase riŋri, mase bol kusol ɓaarì kḭ hɔy na, ɓa peɗ ɓaarì ro zu! Kḭri ɓayri ká mini key na, mì ti kúŋ sal ɓayke ya.» 16 Falɛ ku lɛ, Galio̰n na nii ri saa zaɗ fɔ́ŋ ɓay na. 17 Ro, ɓari riw bele na i ɗaa so tul Sostɛn ká ɓa mbay tul hul mbṵ́ kḭ Ziɓri na í mgba ni, í tii sa̰w ndáka ni ká nzaa faa zaɗ fɔ́ŋ ɓay na. Roo lɛ, fe nuri riw bele ku na, Galio̰n ɗaa fe mbḭw ká ɗi ya.

18 Pol na kaw Kɔrɛ̰te bole ɗi maa fe. Falɛ ku lɛ, ka waɗa yṵ-ɛri, rɔɔ ɓe ɓáy Prisil ɓáy Akilasri i hil í kaw ɓil bawda tuo ɓay séke tusiri Siri. Pola rɔɔ ɓay káw ɓil tuo na, ka sṵu tul-e ká Sankere, ɓay ḭi lɛ, ka hii ɔ́rɔ ɓie ɓay káʼa mbi nzi-ɛ ká ɗi ha̰ Ŋgɛrɛwṵru na. 19 Zaɗka i tḭi Efɛz na, Pol pɔŋ bǎw seɗ ɓeri ká ɗi, a kal a se *hul mbṵ́ kḭ Ziɓri, a ma̰y ɓay ziŋ ri ká ɗi. 20 I koɗ ni ɓay haŋa ni ka sóro nam ɓe ndḭi, a káw zíŋ ɓari nam maa fe rɔɔ a zɔ́l ɓáy. Roo lɛ, ka hii ziŋ ri ya. 21 Zaɗkaʼa pɔŋ ri ɓay zɔ́l na báyḭi lɛ, ka waɗa ri mii: «Zaɗka Ŋgɛrɛwṵru hii lɛ, mì yḭ́i ɓay ví káw zíŋ rì ɓáy.» Lɛɛ, ka kaw ɓil bawda tuo saa Efɛz a se ɓa Sezare. 22 Zaɗka i tḭi Sezare na báyḭi lɛ, ka ɗì saa ɓil bawda tuo na, rɔɔ a kal a se Zuruzalɛm ɓay híi soko ha̰ nzoɓ mbika lawri ká i mbṵ tul kḭ ká ɗi. Falɛ ku rɔɔ a zɔl a se Antiyos ká tusiri Siri. 23 Zaɗkaʼa kaw Antiyos bole ɗi maa fe ndḭi na báyḭi lɛ, ka yḭ̀i a se kuɗu zaɗ ká Galasi, ɓáy Firizi a ha̰ hṵrusuo ha̰ nzoɓ mbika lawri riw bele ká ɗi.

24 Ziɓ mbḭw munu riŋ-ɛ ɓa Apolos, sa̰w puo ɓe ɓa Alezandere vi Efɛz. Ka ɓa nzoɓ rḭ́i ɓay, a kɔ ɓay ká ɗo ɓil mbeɗe Ŋgɛrɛwṵru taŋ ɓamba tasiri. 25 Ka ɓa nzoɓ ká i fere ni Faa Ŋgɛrɛmbay Zezu, rɔɔ ɓe na ka suo a ka-káa ɓay a fere nzoɓri ɓay ká se tul Zezu ɓáy zaɗɛ. Ɓay ɓe kara zaŋ sùo nda̰w, roo lɛ, ɗáa tul nduo mbii ká Za̰a ɗaa hɔy ze ka kɔ. 26 Ka tii sa̰w ɓáa ɓay ɓáy nun wa̰ra nzoɓ ká ɓil *hul mbṵ́ kḭ Ziɓri. Zaɗka Prisil ɓáy Akilas laa ɓay ɓe na báyḭi lɛ, i mgba ni ɗo fi mbḭw í tina sa̰w ɓay ká se tul Faa Ŋgɛrɛwṵru káʼa kɔ taŋ ya ɓáy na kaɗ kaɗ ha̰ ni laa.

27 Munu káʼa waa ɓay séke kuɗu zaɗ ká Akayi na, yṵ-ɛri ká i ɓa nzoɓ mbika lawri na ha̰ ni hṵrusuo í ɗaa mbeɗe ha̰ ni séke ha̰ nzoɓ mbika lawri ká ɗi, ha ri mgbáke ni ɓa sùo-ri ɓáy kere. Zaɗkaʼa tḭi ɗi na báyḭi lɛ, nzoɓri ká i vi ɓa nzoɓ mbika lawri ɓáy faa law kere Ŋgɛrɛwṵru na, ka sɔ ri ŋgḭi ɓamba, 28 ɓay ḭi lɛ, ka ma̰y ɓay ziŋ Ziɓri ká zaɗ ruɔ, a mba tul-ri, a kiɛ ri fe ɓáy faa ɓay ká ɗo ɓil mbeɗe Ŋgɛrɛwṵru na ha ri kɔ mii, Zezu ɓa *Krisi, nzoɓ ká Ŋgɛrɛwṵru waa ɓay píe ni ví ya̰a nzoɓri na.