28
Pol ɗaa fe ɓáy hṵrusuo Ŋgɛrɛwṵru ká Malte
Zaɗka ɓuru tḭi yoroŋ saa ɓil huɗ, a ɓúru ɗo tukuɗu mbii na báyḭi lɛ, i ɓaa ha̰ ɓuru mii, ɓuru ɗo tukuɗu mbii ká riŋ-ɛ ɓa Malte. Nzoɓ puokeri ku na i ya̰a ɓuru ɓáy bawda law kere. Munu ká mbam tɔ ká teɗ huo ndik ndik na, i mbɛrɛ huu ha̰ ɓúru kḭri ɓúru kaw nzi-ɛ na riw bele ɓay nṵ́u. Báyḭi lɛ, Pol vǎa fa̰a nzaa váwri a ví ɗaa zuɔ huu, lɛ, kuɔtɔl naa ɗi a tḭi ɓay rám huu na, a te nduo-ɛ maŋ ɗo ɗi. Zaɗka nzoɓ puɔri kɔ sɔy ká te nduo-ɛ a ɗo ɗi maŋ na báyḭi lɛ, i ɓaa ɓay ká sakra kḭ mii: «Ɓa tusuɛ kḭ, leɗban key na ɓa nzoɓ ika nzoɓ! Ze ka tḭi na saa ɓil huɗ ká ɓil maambii hɔy kara, nasi ya̰a ni ya rɔɓay.»
Pol veke sɔy na ha̰ ni ga̰y zarak ɓo huu, lɛ, bole sɛ ni ndḭi ya. Ɓari key na, i giyaŋ waka munu í ɓaa mii, nduo-ɛ na a mbáa, mase a líe gbǎ̰y ɓa huɗ ká zaɗɛ ku hɔy. Lɛɛ, i giyaŋ kurum kpṵy, ha̰ sùo-ri ya̰a ri, lɛ, i kɔ fe mbḭw mini kara kal ká sùo-ɛ ya. Báyḭi lɛ, i yḭ̀i í suo nzaa-ri í ɓaa mii: «Ɓe ni key na ɓa wṵru ro ze ɗo key ya!»
Zaɗɛ ku na ɗo ɗi ya ɓáy wáa mbay tukuɗu mbiike ká riŋ-ɛ ɓa Puɓiliyus. Ɓe na, ka ya̰a ɓuru ɓáy kere, a ha̰ ɓuru naa luo-ɛ nam say ɓáy suoriya. Lɛɛ, bǎa Puɓiliyus na naa ɓáy sɛm ɓay tul sùo-ɛ ká mbi huu biɗ biɗ nda̰w, a zɔ-zɔ́ɓi sím nda̰w. Lɛɛ, Pol rìi a se tul-e a ɗaa nzaa ɓay kere, rɔɔ a ɗáake nduo-ɛ ɓo tul-e a vaa ni. Falɛ ku lɛ, nzoɓ suosɛrɛm ha̰wri riw bele ká i naa tukuɗu mbiike na i vi luo-ɛ í vaa nda̰w. 10 Báyḭi lɛ, i ɗaa feri kḭrɛ ɓoɗ ɓoɗ í ɗáake riŋ ɗika ɓo tul ɓuru. Rɔɓay, zaɗka ɓuru ɗo pɔ́ŋ ri ɓay zɔ́l na báyḭi lɛ, i ha̰ ɓuru feri ɓoɗ ɓoɗ káʼa sɔ́kɔ ɓuru ɓáy faa varu ɓuru.
Pol ɓáy bǎw seɗ ɓeri tḭi Rɔm
11 Falɛ ká ɓuru kaw tukuɗu mbiike few say na báyḭi lɛ, ɓuru hil bawda tuo mbḭw ká i ɗaa riŋ ɓo tul-e ɓa «Wṵru Ndɔ̰ŋɔri», ká uru saa Alezandere a ɗo tukuɗu mbiike na ɓáy few lew teɗri. 12 Báyḭi lɛ, ɓuru se ɓúru tḭi ŋgɛrɛpuo ká Sirakus, ɓúru kaw ɗi nam say. 13 Úru saa zaɗ nu ku báyḭi lɛ, ɓuru se ɓáy nzaakoŋ kpṵru ɓúru tḭi Reziyo. Nzaaruoke ku na, zuu kuu saa fi hoɗo, a suru ɓuru ha̰ ɓuru ɗaa nam siɗi hɔy ɓúru tḭi Puzole. 14 Ká puoke ku na, ɓuru ziŋ yṵ ɓuru nzoɓ mbika law ha̰nɛri ká i koɗ ɓuru ɓay haŋa ɓuru kaw ziŋ ri nam tɔnɔ say. Ɓe ze, ɓa sa̰w soro ɓay varu ɓuru ká ɓuru tḭ́ike Rɔm na.
15 Munu ká yṵ ɓururi ká Rɔm laa mii, ɓuru ɗo ɗi ya ɓáy puɔ na báyḭi lɛ, i uru í suɔ nun ɓuru. Nzoɓ ha̰nɛri suɔ nun ɓuru kpṵru, í ziŋ ɓuru ká zaɗ fe hie ká Apiyus. A nzoɓ ha̰wri laa lɛ, i ziŋ ɓuru ká zaɗ ká i ɗi ɓa Zaɗ Káw Varuri Ɓa Say. Zaɗka Pol mbi nun-ɛ a kɔ ri munu na báyḭi lɛ, ka ɗaa taambɔl ha̰ Ŋgɛrɛwṵru, a ziŋ hṵrusuo. 16 Zaɗka ɓuru tḭi Rɔm na, i mbi nzaa-ri ha̰ Pol ɓay haŋa ni ka mbi hul mbḭw a naa ɗi, ɓe ɓáy nzoɓ yṵm ká kɔrɔ ni na.
Pol tina sa̰w ɓay ví ɓe ha̰ Ziɓri ká Rɔm
17 Ndeke ɗi nam sayke ká Pol kaw Rɔm na, ka ɗi ŋgɛrɛ Ziɓri. Zaɗkaʼa ɗi ri ví mbṵ tul kḭ na báyḭi lɛ, ka ɓaa ha ri mii: «Yṵ-iri! Ɓi na, Ziɓri ká Zuruzalɛm, i mgba mì í ɗáa mì ɓo ɓil nduo nzoɓri ká Rɔm taŋ fe ká mì ɗaa ziŋ sa̰w naari leɗ Izarayɛlri nda̰w, mí ɗaa fe mí ɓǐɛke fe sa̰w bulu naari ya nda̰w pi. 18 Falɛ ká nzoɓri ká Rɔm vbi mì sa̰w fe ɗáa ɓiri na, i hii ɓay pɔ́ŋ mì tḭi saa hul sal na, ɓay ḭi lɛ, i ziŋ fe mbḭw ká luo-i ká ɓay haŋa mì zǐŋke huɗ ya. 19 Lɛɛ, Ziɓri na tuŋ ɓayke ŋgereŋ. Sa̰wke mini ze, mì ziŋ faa ɓay ɗáa fe kḭ ɓoɗ mbǎa, a mí ker mba ɓay séke ɓáy ɓay ɓi na ɓa zaɗ áake ɓay haŋa Mbay Sezar ze ka ɗaa. Roo lɛ, mì ɗo ɓáy ɓay ká ɓay ɗáa ɓo tul sa̰w nzoɓ ɓiri ya. 20 Ɓay tul sa̰w fe niri key ze, mì ɗíke rì ɓay haŋa rì kɔ, a mí ɓaa ɓayke ha rì laa. I síŋ mì ɓáy sal lari, ɓay ḭi lɛ, mì ɗaa law-i ɓo tul nzoɓ ká Ŋgɛrɛwṵru waa ɓay píe ni ví ya̰a nzoɓri na. A leɗ Izarayɛlri riw bele kara ɗaa law-ri nzokɗo te tul-e í giyaŋ ni ɓay kɔ́kɔ ni ɓáy nun-ri.»
21 Báyḭi lɛ, Ziɓri yḭiŋra ɓáy ɓay ha̰ ni mii: «Ɓuru na, ɓuru ziŋ mbeɗe mbḭw ká uru saa Zude ká ɓaa ɓay se tul-a na ya. Rɔɓay, yṵ ɓururi ká i uru saa lew í vi na, i ví kḭi fal fe ɗáa ɓori ká ka̰aya na ya, mase i ɓaa ɓay ndaya se tul-a ha̰ ɓuru laa ya nda̰w. 22 Roo lɛ, ɓuru na ɓuru hii ɓay kɔ́kɔ kér ɓay ɓori, ɓay ḭi lɛ, ɓuru kɔ nda̰w, ɓáy zaɗri riw bele na nzoɓri ɓaa ɓay ka̰aya se tul kuɗu nzoɓri ká i se fal Zezu.»
Pol kiɛ sa̰w ɓay Zezu ha̰ Ziɓri ká Rɔm
23 Báyḭi lɛ, i leke ɓay ziŋ kḭ í tuu nam mbḭw munu ɓay ví zíŋ Pol ká hul nam ɓe. Lɛɛ, namke ku na i vi ŋgḭi ɓamba í ziŋ ni ká ɗi. Úru saa tiɓie kpṵru mgba law na, Pol tina sa̰w ɓay ká se tul réke mbay Ŋgɛrɛwṵru na ha ri laa. Ɓáy faa kḭiŋa *mbeɗe bol kusol *Moyze ɓáy taa *nzoɓ ya̰aŋa ɓayri saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru na, ka tǐnake sa̰w ɓayri ká se tul Zezu ha ri, a nzaa faa ɓay haŋa ri kɔ ɓay káʼa ɓaa na ɓa sùo ɓay. 24 Lɛɛ, Ziɓ ha̰nɛri ya̰a ɓay ɓe káʼa ɓaa ha ri na ɓáy kere, a nzoɓ ha̰wri laa lɛ, i hii puu ɓayke ya. 25 Zɔ́l ɓari na, i te ɓil kḭ í zuɔ ziŋ kḭ ya ɓaŋguɔ. Ro, Pol mbi ɓay a ɓaa ha ri mii: «Ɓay ká Tem Law Pie ɓaa ha̰ bulu naari ɓáy faa Ezay nzoɓ ya̰aŋa ɓay saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru na ɗo ɓáy zaɗɛ. Ka ɓaa mii:
26 “Úru siya mú se luo leɗ Izarayɛlri key na mú ɓaa ha ri mii,
‘Ɓaarì na, ì láa ɓáy suku-rì kḭ, roo lɛ, ì ti kɔ́kɔ sa̰wke ya.
Ì kɔ́kɔ ɓáy nun-rì kḭ, roo lɛ, ì kɔ́kɔ ɓa ɓaɗi munu hɔy!’
27 Tusuɛke lɛ, law nzoɓ niri key na ví ɗo tiɗi:
i mbii suku-ri diɓ diɓ ɓáy vay,
í ṵm nun-ri sḭi sḭi ɗo ɗi,
ɓay haŋa ɓo nun-ri ka kɔ fe ya,
suku-ri ka laa ɓay ya nda̰w,
a law-ri kara ka vuo ya nda̰w,
ɓo í suo ker ɓay ɓari í vi luo-i ha̰ mi vaa ri ya*28.27 Ezay 6.9-10..”»
28 Pol ɓaa ha ri na rɔɓay mii: «Mì hii ɓay haŋa rì kɔ ɓáy kere nda̰w rɔ! Nzoɓri ká i ɓa Ziɓ ya na, Ŋgɛrɛwṵru pie ɓáy ɓay ká se tul pam na ha ri. Ɓari na, i láa ɓayke í ya̰a.» 29 [Zaɗka Pol ɓaa ɓayke munu ha ri na báyḭi lɛ, Ziɓri ma̰y ɓay ŋgḭ-ŋgḭi ká sakra kḭ í zɔ̌lke.]
30 Fal fekeri ku na, Pol kaw mbiimbam siɗi rɔɓay ká ɓil hul few káʼa mgba ká Rɔm na. Ɓari riw bele ká i vi ɓay kɔ́kɔ ni na, ka mgba ri ɓáy kere ɓa sùo-ɛ. 31 Ka ka-káa ɓay ká se tul réke mbay Ŋgɛrɛwṵru, a fere ri ɓay ká se tul Ŋgɛrɛmbay Zezu *Krisi ɓáy nun wa̰ra nzoɓ. Nzoɓ mbḭw mini kara haa ni faake ya.

*28:27 28.27 Ezay 6.9-10.