4
1 Ì laa ɓay kḭri ká mgba law-i ɓay ɓáa ha rì na. Leɗ káʼa káw tul fe pile bi-ɛ na, ze fe bi-ɛri riw bele ɗo ɓay tul-e hɔy kara, zaɗkaʼa ɓa leɗ kɔɓ rɔɓay na, ka ɗaa sùo-ɛ ɗo munu ɓa leɗ káw, 2 a ɗaa vu mbom ɓo tul nzoɓri ká i ɓa gaŋ tul-e a í kɔ-kɔ́m ɓa tul-e ɓáy tul peɗ ɓeri na, kpṵru maa ɓáy nam ká bi-ɛ tuu na. 3 Naari hɔy kara, náa ɗori faa mbḭw munu nda̰w. Zaɗka náa ɓári leɗ kɔɓ rɔɓay na, náa ɗori ɓil koy fe ɗáa bulu naari ɓaŋguɔ, ha ri ɗo ɓa gaŋ tul naari. 4 Roo lɛ, zaɗka nam ká Ŋgɛrɛwṵru tuu na vi lɛ, ka pie Vi-e ha̰ má̰y nzoɓ mboŋ ni. Lɛɛ, Vi-eke ku na ɗaa vu mbom ɓo tul bol kusol Ziɓri na, 5 ɓay haŋa ɓo, ɓari ká i ɗo ɓil koy bol kusol na, ka tínake ri ɓo, ha̰ náa víkeri ɓa vu Ŋgɛrɛwṵru. 6 Ɓay kíɛ rì ha rì kɔ mii, ì ɓa vi-e taa tusuɛkeri na, Ŋgɛrɛwṵru pie Tem Vi-e ɗo ɓil law naari. Temke na ha̰ náa ɓaari ɓay mii: «Aba, Bǎa.» 7 Ɓe ze, timbɛɗɛ key na, mù ɓa koy mbǎa, roo lɛ, mù ɓa vu Ŋgɛrɛwṵru. Munu ká mù ɓa vi-e na, kaʼa haŋa mù fe kereri riw bele káʼa kɔrɔ ɗo ɓay tul vi-eri na nda̰w.
Law Pol na-nam ya ɓay tul nzoɓ mbika lawri
8 Pola lew ká ì kɔ Ŋgɛrɛwṵru ya na, ì ɓa koy *fe poy wṵru taa gɔɓ gɔɓkeri. 9 Roo lɛ, timbɛɗɛ key na, ì tuu Ŋgɛrɛwṵru, (mì hii ɓáa mii: ɓa Ŋgɛrɛwṵru ze tuu rì timbɛɗɛ key.) Wa̰a, ɗaa mina nda̰w rɔɔ, ì yḭ̀i í se ɓil fe taa gɔɓ gɔɓkeri ká hṵrusuo-ri tiya ɗɛk ɗɛk na rɔɓay lɛ? Ɗaa mina nda̰w rɔɔ, ì hii yḭ́i ɓay ɗáa koy ɓari na ɓa kḭ rɔɓay lɛ? 10 Ɓaarì na, ì ɗaa law-rì ɓo tul nam ha̰nɛri nda̰w, few ɗáa suoriya ha̰nɛri nda̰w, ɓil lew ha̰nɛri nda̰w, rɔɔ mbiimbam ha̰nɛri nda̰w pi. 11 Ɓi na, law-i na-nam ya ɓay tul-rì. Peɗri riw bele ká mì ɗaa ká sakra ɓaarì ɔ na wa̰a, ɗo ɓa fe ká gɔr hɔy lɛ?
12 Yṵ-iri, ɓi na mì naa sùo-i ká ɓil *bol kusol Ziɓri a mí ɗo munu ká ɓaarì. Ze, mì koɗ rì timbɛɗɛ key ɓay haŋa rì ɗaa faa mbḭw munu ká ɓi. Ɓaarì na, zaɗka mì se luo-rì na, ì ɗaa fe ka̰aya mbḭw ziŋ mì ya. 13 Fe ká ɗaa ha̰ mì káake káa Ɓay Kere ká luo-rì titire ɗɛkrɛ na, ì kɔ nda̰w; ɓa sùo-i ze sɛ mì. 14 Sùo-i ká sɛ mì na, ɗaa ha rì kɔ sɛkɛ fe ɓamba. Ɓe nu ku hɔy kara, ì ḭ̌m mì ya, a í túŋ mì ŋgereŋ ya nda̰w, roo lɛ, ì mgba mì ɓa sùo-rì munu ɓa leɗ nzaapeɗ Ŋgɛrɛwṵru, mase munu ká Zezu *Krisi kḭ sùo-ɛ. 15 Wa̰a, suoriya ɓaarì na ɗo ha̰a rɔɓay lɛ? Mì ɓáa ha rì: ɓa fe ká faa ɗo ɗi zu lɛ, ì náa pa̰ra nun-rì ɓay haŋa mì. 16 Wa̰a, timbɛɗɛ key na, mì yḭ̀i mí vi ɓa nzoɓ tul ŋga̰ni ɓaarì ro ɓay tul sùo ɓay ká mì ɓaa ha rì na lɛ?
17 Nzoɓri ká i fɛrɛ káa Ɓay Kere na, kér ɓay ɓari ndaya ká tul rì. I hii ɓay kúɔ rì saa luo-i key na ɓay ɗáa rì zuɔ fal-ri. 18 Ɓa tusuɛ kḭ, ɗo ndaɗ ɓamba ɓay haŋa rì nduɔ kiyaw kiyaw ká tul fe kere. Ze, mì ɗo sakra ɓaarì, mase mì ti ya hɔy kara, ndaɗ ɓay ɗáa munu ɓaŋguɔ kpaɗara. 19 Ɓaarì yṵ-iri ká mì kɔ rì ɓa nzoɓ nun-i na, mì ɗo ɓil kɔ́kɔ sɛkɛ fe ŋgḭi ɓamba tasiri ɓay tul-rì na rɔɓay. Kɔ́kɔ sɛkɛ feke ku na, ɗo munu ɓa nduo ká sɛ má̰y nzoɓ ɓay haŋa ni mboŋ. A ɗoko munu kpṵru maa ɓáy nam ká Krisi ya̰a zaɗ ká ɓil law-rì kpol kpol. 20 Tem sùo-i tḭi kereŋ kereŋ. Mì hii ɓay ɗoko ziŋ rì mbḭw hɔy, ɓay kɔ́kɔ faa ká ɓay ɓáake ɓay ha rì, ɓay ḭi lɛ, mì ker ɓay ŋgḭi ɓamba se tul-rì.
Ɓay ká se tul sáka kuni ká kḭrɛ siɗi
21 Ɓaarì ká ì hii ɗoko ɓil *bol kusol ɓaŋguɔ na, ì ɓaa ha̰ mì laa: ɓay ká bol kusol ɓaa na wa̰a, ì laa ya lɛ? 22 I ɗaa ɗo ɓil mbeɗe Ŋgɛrɛwṵru mii, *Abaraham ɗo ɓáy leɗri ɓa siɗi. Leɗ mbḭwke na, ka mboŋ ziŋ Agar ká ɓa má̰y fal, a ɓa koy*4.22 Tiika sa̰w fe 16.1-16.. A leɗ ndeke ɗi siɗike laa lɛ, ka mboŋ ziŋ Saara ká ɓa má̰y pol ɓe na. 23 Ɓe ká mi-ɛ ɓa má̰y fal a ɓa koy na, ka mboŋ leɗ faa mbḭw munu ká má̰yri mboŋke leɗri riw bele ɓaŋguɔ. Roo lɛ, má̰y pol na, mboŋ munu ká ɓe na ya. Ka mboŋ ɓáy faa ɓay ká Ŋgɛrɛwṵru waa ziŋ Abaraham†4.23 Saara ká ɓa máa suo.. 24 Soro fe ká kal key na, kiɛ naari fe. Má̰yri ká siɗi key na, kiɛ *sáka kuni ká kḭrɛ siɗi. Mbḭwke ɓa Agar ká ɓa koy, a kiɛ kuni ká Ŋgɛrɛwṵru saa ká tul kuo Sinay, zaɗ káʼa ha̰ nzoɓri bol kusol ká ɗi. Leɗri káʼa mboŋ na i ɓa koyri. 25 Agar ká ɗo munu ɓa tul kuo Sinay ká tusiri Arabi na, ka ɗo munu ɓa ŋgɛrɛpuo ká Zuruzalɛm ká timbɛɗɛ ká ɓa koy ɓáy nzoɓri riw bele ká i ɗo ɗi. 26 Roo lɛ, Zuruzalɛm ká nulue na ɗo ɓáy tul-e. Ɓe na ze, ka ɓa máa naari, 27 ɓay ḭi lɛ, i ɗaa ɗo ɓil mbeɗe Ŋgɛrɛwṵru mii:
«Ɓo ká mù ɓa máa suo ká mù mboŋ ya na,
mu záy sùo-ɔ!
Ɓo ká nduo sɛ mù ba mbḭw ya ɓáy na,
mu ɗaa fe ɓeleŋ ɓeleŋ ɓa siya ɓáy suoriya,
ɓay ḭi lɛ, má̰y ká wa̰ra pɔŋ ni na,
a ɗoko ɓáy leɗri ŋgḭi mba má̰y ká wa̰ra hii ni‡4.27 Ezay 54.1..»
28 Yṵ-iri, ɓaarì na ì ɗo ɓa leɗri ká i mboŋ ri ɓáy faa ɓay ká Ŋgɛrɛwṵru waa, munu ká i mboŋke Izak. 29 Sewke ká i mboŋke leɗri ká siɗi key na, leɗ ká i mboŋ ni munu ká leɗ ha̰wri riw bele na, ka ɗaa nun nzoɓ ha̰y ká i mboŋ ni ɓáy faa hṵrusuo Tem Ŋgɛrɛwṵru na tuɔ síe ɓamba. Ze, timbɛɗɛ key hɔy kara ɗo faa mbḭw munu nda̰w. 30 A wa̰a, mbeɗe Ŋgɛrɛwṵru ɓaa mina lɛ? Mbeɗeke ɓaa mii: «Mu nii má̰y ká ɓa koy na ɓáy vi-e, ɓay ḭi lɛ, vu má̰y koy na ti zíŋ fe pile bi-ɛ ziŋ vu má̰y pol ya§4.30 Tiika sa̰w fe 21.10..» 31 Yṵ-iri, munu zu lɛ, naari na, náa ɓári vu má̰y koy ya, roo lɛ, náa ɓári vu má̰y pol.