13
Law ɓay ká se tul nzoɓ míi pa̰ra fe pay
(Mrk 4.1-9; Luk 8.4-8)
Ká ɓil namke ku na, Zezu tḭi saa hula a vǎa kaw nzaa maambii ɓay fére nzoɓri fe ká ɗi. Lɛɛ, ruɔ nzoɓri ŋgḭi ɓamba mbṵ kḭ mɛr mɛr í kiri ni, a ɗaa ha̰ ni hil ɓil tuo a kaw ɗi, lɛ, nzoɓri riw bele ɗo siya tɔr ká nzaa maambii na. Ka ɓaa ɓayri ŋgḭi ɓamba ha ri ɓáy faa law ɓayri mii: «Nzoɓ pay mbḭw munu tḭi a se wáa ɓe ɓay míi pa̰ra fe pay. Zaɗkaʼa ɗo míi pa̰ra fe pay na báyḭi lɛ, pa̰rɛ ha̰nɛri toɗ kporoŋ kporoŋ zuɔ lafaa. Lɛɛ, nduyri vi í re. A pa̰rɛ ha̰nɛri laa lɛ, ga̰y zuɔ tul tisaw ká siri laa tul-e ndḭi munu hɔy. Lɛɛ, fe paykeri na uru vbuɓuɓu, ɓay ḭi lɛ, siri laa tul tisawke na laa hɔy. A zaɗka síe zaŋ báyḭi lɛ, ví nzuŋ vay fe paykeri na ha̰ ni huɔ wǔɔ, ɓay ḭi lɛ, sa̰w-ɛ ɓar siri ŋgḭi ya. A pa̰rɛ ha̰nɛri ga̰y zuɔ ɓil ŋgatukruri ha̰ ŋgatukruri na uru a kpaŋ tul fe paykeri na. Roo lɛ, pa̰rɛ ha̰nɛri ga̰y zuɔ tusiri kere a ɗaa pa̰ra ɓáy kere. Ha̰nɛri ɗaa pa̰ra ɓa isɔɗ, ha̰wri ɗaa pa̰ra ɓa síŋ yie, a ɓil-eri laa lɛ, ɗaa pa̰ra ɓa síŋ say.» Lɛɛ, Zezu ɓaa na rɔɓay mii: «Nzoɓ ká ɗo ɓáy suku lɛ, ka laa.»
Ɓay ḭi ze Zezu mbi law ɓay a ɓǎake ɓay lɛ?
(Mrk 4.10-12; Luk 8.9-10)
10 Báyḭi lɛ, leɗ nduoɓal-ɛri soro ɓa lakun-ɛ í vbi ni ɓay mii: «Ɓay ḭi nda̰w rɔɔ, mù ɓaa ɓay ha̰ nzoɓri ɓáy faa law ɓayri lɛ?» 11 Lɛɛ, ka yḭiŋra ɓáy ɓay ha ri mii: «Ɓaarì na, Ŋgɛrɛwṵru mgbuɗa nun-rì ha rì kɔ́ke feri ká ɗo zaɗ muni ká se tul faa káʼa réke mbay ká tul nzoɓri. Roo lɛ, ɓari na, ka ha̰ nun-ri mgbuɗa ká ɗi ya. 12 Tusuɛke lɛ, nzoɓ ká ɗo ɓáy fe na, Ŋgɛrɛwṵru a haŋa ni kḭ nde tul-e ha̰ ni kaw ɓil-e baɗak. Roo lɛ, nzoɓ ká ɗǒke ya na, ha̰y ká ndḭi káʼa ɗǒke na kara, kaʼa náa ɗɔɗ a pɔŋ ni.
13 «Sa̰wke mini ze, mì mbi law ɓayri mí ɓǎake ɓay, ɓay ḭi lɛ, i kɔ fe ɓáy nun-ri kḭ, roo lɛ, i kɔ ɗeke hɔy. I laa ɓay ɓáy suku-ri kḭ, roo lɛ, i kɔ sa̰wke ya. 14 Ɓe ze, ha̰ ɓay ká Ezay ya̰a saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru se tul-ri na ɗo munu ɓáy zaɗɛ. Ɓayke ɓaa mii:
“Nzoɓ niri key na, i láa ɓay ɓáy suku-ri kḭ,
roo lɛ, i ti kɔ́kɔ sa̰wke ya.
I kɔ́kɔ feri ɓáy nun-ri kḭ,
roo lɛ, i kɔ́kɔ ɓa ɓaɗi munu hɔy!”
15 Ŋgɛrɛwṵru ɓaa ɓay se tul-ri mii:
“Law nzoɓ niri key na ví ɗo tiɗi.
I mbii suku-ri diɓ diɓ ɓáy vay,
í ṵm nun-ri sḭi sḭi ɗo ɗi,
ɓay haŋa ɓo nun-ri ka kɔ fe ya,
suku-ri ka laa ɓay ya nda̰w,
a law-ri kara ka vuo ya nda̰w,
ɓo í suo kér ɓay ɓari í vi luo-i ha̰ mi vaa ri ya* 13.15 Ezay 6.9-10..”»
16 «A ɓaarì laa lɛ, suoriya ɓa taa ɓaarì, ɓay ḭi lɛ, nun-rì kɔ fe, suku-rì kara laa ɓay nda̰w. 17 Mì ɓaa ha rì ta-taŋ ɓa tusuɛ kḭ: *nzoɓ ya̰aŋa ɓayri saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru, ɓáy nzoɓri ká i ɗaa fe ɓáy zaɗɛ ká nun Ŋgɛrɛwṵru ká pola lew ŋgḭi ɓamba, i ɗaa kɔn ɓay kɔ́kɔ fe ká ì kɔ key, roo lɛ, i kɔ feke na ɓáy nun-ri ya. I ɗaa kɔn láa ɓayri ká ì laa key, roo lɛ, i laa ɓayke na ya.»
Má̰ra law ɓay ká se tul pa̰ra fe pay míike
(Mrk 4.13-20; Luk 8.11-15)
18 Zezu mbi ɓay a ɓaa mii: «Ì te suku-rì í láake sa̰w má̰ra law ɓay ká se tul nzoɓ míi pa̰ra fe pay na. 19 Zaɗka nzoɓ laa ɓay ká se tul faa ká Ŋgɛrɛwṵru réke mbay ká tul nzoɓri, rɔɔ a kɔ sa̰wke ya lɛ, ŋgɛrɛtemndaya ví naa ɓayke ká i ru ɗo ɓil law-ɛ na hɔ̰́n ɓa fal. Nzoɓke ku na ɗo munu ɓa pa̰ra fe pay ká ga̰y zuɔ lafaa. 20 A nzoɓ ha̰nɛ laa lɛ, ɗo munu ɓa pa̰ra fe pay ká ga̰y zuɔ tul tisaw ká siri laa tul-e ndḭi munu hɔy. Ka laa Ɓay Ŋgɛrɛwṵru, a ya̰a ɓayke koɗ hɔy ɓáy suoriya, 21 roo lɛ, ka ha̰ ɓayke na ɓar sa̰w ká ɓil law-ɛ ya. Ɓa nzoɓ ká ɗo tul Ɓayke na bole ɗi ndḭi hɔy. A ze ɓo, zaɗka fe sɛkɛ, mase fe ɗáa nun tuɔ síe tḭi tul-e ɓay tul Ɓay Ŋgɛrɛwṵru na lɛ, ka pɔŋ mbika law-ɛ na yak. 22 Nzoɓ ha̰nɛ rɔɓay, ɗo munu ɓa pa̰ra fe pay ká ga̰y zuɔ ɓil ŋgatukruri. Ka laa Ɓay Ŋgɛrɛwṵru kḭ, roo lɛ, kér ɓay feri ká tusiri key ɓáy kɔn feziŋari ká ula ni na kpaŋ ɓayke na ha̰ pa̰rɛ mbḭw tiya. 23 A nzoɓ ha̰nɛ laa lɛ, ɗo munu ɓa pa̰ra fe pay ká ga̰y zuɔ tusiri kere. Ka laa Ɓay Ŋgɛrɛwṵru, a kɔ sa̰wke nda̰w. Nzoɓke ku na, lere ɓe ɗo ɗi, tul-e mbḭw lɛ, ɗaa pa̰ra ɓa isɔɗ, ha̰nɛ ɗaa pa̰ra ɓa síŋ yie, a ɓil-eri laa lɛ, ɗaa pa̰ra ɓa síŋ say.»
Law ɓay ká se tul naŋ da̰w
24 Rɔɓay, Zezu mbi law ɓay kḭ ɓoɗ a ɓǎake ɓay ha ri mii: «Réke mbay Ŋgɛrɛwṵru ká tusiri key na, ɗo munu ɓa nzoɓ wáa ká ru mḭiri naŋ kere ɗo ɓil wáa ɓe. 25 Zaɗka nzoɓri rìi nam yim riw bele báyḭi lɛ, nzoɓ tul ŋga̰ni ɓe vǎa ru pa̰ra naŋ da̰w ɗo ɓil wáa naŋ na a uru a zɔl. 26 Zaɗka fe pay na uru a ɗaa tul báyḭi lɛ, naŋ da̰w kara uru ziŋ ni mbḭw hɔy nda̰w.
27 «Báyḭi lɛ, leɗ káwri na i vǎa ziŋ nzoɓ wáa na í vbi ni mii: “Mbay, fe ká mù ru ɗo wáa ɓo na wa̰a, ɓa naŋ kere ze mù ru ya lɛ woo? Wa̰a, naŋ da̰wri na uru saa ha̰a rɔɔ, í ɗo sa̰w naŋri na ku lɛ?” 28 Lɛɛ, ka yḭiŋra ɓáy ɓay ha ri mii: “Ɓa nzoɓ tul ŋga̰ni ze ɗaa fe ku.”
«Báyḭi lɛ, i vbi ni mii: “Wa̰a, mù hii ɓay haŋa ɓuru se ɓúru vǎa mún naŋ da̰w na ka zúɔ ɓisuy lɛ?” 29 Lɛɛ, nzoɓ wáa na yḭiŋra ɓáy ɓay ha ri mii: “Ṵ́-uu munu ya ɓáy. Zaɗka ì mun lɛ, ì mgbaka í mun ɓáy naŋ kere na mbḭw hɔy. 30 Pɔ́ŋ ha ri ŋgɔŋ mbḭw ziŋ naŋ na, kpṵru maa ɓáy nam vbíe naŋ na, lɛ, mì ɓáa ha̰ nzoɓ peɗ vbíe naŋri mii: ‘Ì téɗ naŋ da̰wri na pola í siŋ ɓáy tul-e tul-e, í ɗaa zúɔ tul kḭ ɓay nzúŋ ɓáy huu, a falɛ ro lɛ, ì mbṵ pa̰ra naŋ kere na ka zúɔ ɓil pul ɓi ɓáy.’ ”»
Law ɓay ká se tul pa̰ra túŋ
(Mrk 4.30-32; Luk 13.18-19)
31 Zezu mbi law ɓay kḭ mbḭw rɔɓay a ɓǎake ɓay ha ri mii: «Réke mbay Ŋgɛrɛwṵru ká tul nzoɓri ká tusiri key na, ɗo munu ɓa pa̰ra túŋ 13.31 Ɓáy nzaa gɛrɛk lɛ, ɓa pa̰ra túŋ ya, roo lɛ, Zezu ɓaa ɓay se tul pa̰ra mutarde ká ŋgɔɓ maa pa̰ra túŋ. mbḭw ká nzoɓ mii ɗo wáa ɓe. 32 Ká sakra mḭiriri riw bele na, pa̰ra túŋ na ŋgɔɓ ya kakalke, roo lɛ, zaɗkaʼa tḭi na, ka ŋgɔɓ mba fe pay ha̰wri riw bele, a vi ɓa puu ha̰ nduyri ví ɗaa kpaŋ ɓari ɗo nzaa tɔykeri.»
Law ɓay ká se tul fe hew fe
(Luk 13.20-21)
33 Zezu mbi law ɓay kḭ na rɔɓay a ɓaa mii: «Réke mbay Ŋgɛrɛwṵru ká tul nzoɓri ká tusiri key na, ɗo munu ɓa fe hew fe ká má̰y nzoɓ wal ndḭi, a zukri ɓáy sṵ́m ɓa kaŋtoy say, rɔɔ ha̰ ni hew kpṵru a mbaa fe fɛɗɛɗɛ.»
Zezu tina sa̰w fe ká ɗo zaɗ muni ɓáy faa law ɓay
(Mrk 4.33-34)
34 Ɓay niri riw bele key na, Zezu ɓaa ha̰ ruɔ nzoɓri ɓáy faa law ɓayri. Ɓay káʼa ɓaa ha ri taŋ mbika law ɓay ya na, tiya. 35 Ɓe ze, ɓay ká Ŋgɛrɛwṵru ɓaa pola lew ɓáy faa nzoɓ ya̰aŋa ɓay saa nzi-ɛ na, ɗo munu ɓáy zaɗɛ. Ka ɓaa mii: «Mì mgbúɗa nzaa-i ɓay ɓáa ɓay ɓáy faa law ɓay. Feri ká ɗo zaɗ muni ɓa piɛɗke lew hɔy ɓáy ɗáa tusiri na, Mì tína sa̰w ɓayke kaɗ kaɗ ɓa kɛlɛ 13.35 Simri 78.2.
Zezu tina sa̰w má̰ra law ɓay ká se tul naŋ da̰w
36 Báyḭi lɛ, Zezu pɔŋ ruɔ nzoɓri a zɔl a se puɔ. Lɛɛ, leɗ nduoɓal-ɛri soro ɓa lakun-ɛ í ɓaa ha̰ ni mii: «Mu tína sa̰w má̰ra law ɓay ká se tul naŋ da̰w ká ɗo sa̰w naŋ kere ká ɓil wáa na ha̰ ɓuru laa.» 37 Ro, Zezu yḭiŋra ɓáy ɓay mii: «Nzoɓ ruka mḭiri naŋ kere na, ɓa ɓi *Vu Nzoɓ. 38 A wáa laa lɛ, ɓa tusiri key. Mḭiri naŋ kere na, ɓa ɓari ká Ŋgɛrɛwṵru re mbay ká tul-ri. Naŋ da̰w laa lɛ, ɓa ɓari ká ŋgɛrɛtemndayari re mbay ká tul-ri. 39 Nzoɓ tul ŋga̰ni ká ru naŋ da̰w ɗo sa̰w naŋ kere na, ɓa ŋgɛrɛtemndaya; nam vbíe naŋ na ɓa síe ɔ́rɔ ɓie nam ká tusiri key. A nzoɓ vbíe naŋri laa lɛ, ɓa leɗ nzaapeɗ Ŋgɛrɛwṵruri ká nulue.
40 «Ɗo faa mbḭw munu ká i teɗ naŋ da̰w ɓay nzúŋ ɓáy huu na, ɔ́rɔ ɓie nam ká tusiri key na kara a ɗoko munu nda̰w. 41 Ɓi Vu Nzoɓ na, mì píe leɗ nzaapeɗ ɓiri ká nulue, ɓay nán nzoɓri riw bele ká i ɗaa ha̰ nzoɓri ɗaa feya̰a, ɓáy ɓari ká i ɗaa ka̰aya na ká ɓil puoruo ɓe ŋgiɗ bele ɓa fal. 42 I vbúku ri zuɔ ɓil huu ká sɛ kalu kalu. Ɓa zaɗ ká i rɛ́kɛ rɛw ɓáy mbii nun-ri mgboɓo mgboɓo ká ɗi, a í sṵ sere-ri ŋgɛ̌r ŋgɛ̌r ká ɗi nda̰w. 43 Roo lɛ, síeke ku na, nzoɓ fe ɗáa ɓáy zaɗɛri na, i ndṵy ká ɓil puoruo Bǎa ɓari Ŋgɛrɛwṵru faa mbḭw munu ká síe ndṵy. Nzoɓ ká ɗo ɓáy suku ɓay láake lɛ, ka laa.»
Law ɓay ká se tul feziŋa ká ɗo wáa
44 Zezu ɓaa na rɔɓay mii: «Réke mbay Ŋgɛrɛwṵru ká tul nzoɓri na, ɗo munu ɓa bawda feziŋa ká ɗo zaɗ muni ká ɓil wáa, ká nzoɓ tḭi ɗi a mbi a ɗaa mṵu ɓa zaɗ kḭ ká ɓil wáake na ku. Lɛɛ, sùo-ɛ rii ni ŋgḭi ɓamba tasiri, a ha̰ ni vǎa hie fe ɓeri kpakla kpakla a pɔŋ larike a yḭ̀i a ví híeke wáake na.»
Law ɓay ká se tul zaw ká ndaɗ ɓamba tasiri
45 «Rɔɓay, réke mbay Ŋgɛrɛwṵru ká tul nzoɓri na, ɗo munu ɓa nzoɓ ɗáɓ fe hie ká nzaa zaw kere ká ndaɗ ɓamba tasiri ɓay híe. 46 Zaɗkaʼa ziŋ zawke mbḭw ká larike ŋgɔŋ ɓamba tasiri na báyḭi lɛ, ka se a vǎa fa̰a fe ɓeri riw bele, a hie ɓa fal kpakla kpakla, a pɔŋ larike a híeke zawke na ɓa taa ɓe.»
Law ɓay ká se tul basaŋ
47 «Réke mbay Ŋgɛrɛwṵru ká tusiri key na, ɗo faa mbḭw munu ɓa nzoɓ súo mbii ká vbu basaŋ ɓo maambii, lɛ, mgba kḭri sḭiri ŋgḭi ɓamba ɓoɗ ɓoɗ riw bele ɓáy riŋ-ɛ riŋ-ɛ. 48 Zaɗka sḭiri taɓ ɗi tusuru báyḭi lɛ, nzoɓ súo mbiiri na, i kuɔ basaŋ na zuɔ nzaa kporo ká kɛlɛ mgbarak. Falɛ lɛ, i kaw siri í kɛlɛ sḭ̀i kere kere í ɗaa zuɔ zeɗe, a ha̰yri ká ndaya ndaya laa lɛ, i vbuku zuɔ maambii. 49 Ɔ́rɔ ɓie nam ká tusiri key kara a ɗoko munu nda̰w. Leɗ nzaapeɗri ká nulue na i ví wál sakra nzoɓ law mgbɔ́rɔri ɓáy nzoɓri ká i ɗaa fe ɓáy zaɗɛ ká nun Ŋgɛrɛwṵru na ɗo ɓoɗ ɓoɗ. 50 I fa̰a nzoɓ law mgbɔ́rɔri ɓay vbúku ri zuɔ ɓil huu ká sɛ kalu kalu. Ɓa zaɗ ká i rɛ́kɛ rɛw ɓáy mbii nun-ri mgboɓo mgboɓo ká ɗi, a í sṵ sere-ri ŋgɛ̌r ŋgɛ̌r ká ɗi nda̰w.»
Ɓay ká Zezu ɓaa a síŋke tul fe fére ɓe
51 Zezu vbi leɗ nduoɓal-ɛri mii: «Lɛɛ, ì laa ɓay niri key laa riw bele kḭ zu lɛ woo?» Lɛɛ, i hii ɗo ɗi ha̰ ni mii: «Ɓuru la-laa.» 52 Báyḭi lɛ, ka yḭiŋra ɓáy ɓay ha ri mii: «Nzoɓ fére nzoɓri *bol kusol ha̰a ha̰a ká vi ɓa nzoɓ ká Ŋgɛrɛwṵru re mbay ká tul-e na, ka ɗo munu ɓa bǎa puo ká tina feziŋa fie nda̰w, taa tá̰wke nda̰w saa ɓil guma kɔ́rɔ fe ɓe§ 13.52 Feziŋa tá̰wke na ɓa feri ká nzoɓri fere se tul Ŋgɛrɛwṵru ɓáy faa bol kusol Moyze. A feziŋa fie laa lɛ, ɓa feri ká nzoɓri fere se tul Ŋgɛrɛwṵru ɓáy faa fe fére ká Zezu fere ri.
Nzoɓ sa̰w puo Zezuri hii ɓay ɓe ya
(Mrk 6.1-6; Luk 4.16-30)
53 Zaɗka Zezu kḭi law ɓayri key na ɔ báyḭi lɛ, ka uru ká zaɗɛ ku, 54 a se puo káʼa ŋgɔŋ ká ɗi, a tii sa̰w fére nzoɓri fe ká ɓil *hul mbṵ́ kḭ ɓari Ziɓri. Fe káʼa fere na tuku nzoɓri ká i ɗo zaɗɛ na ha ri kaw yer a í vbi ɓay ká sakra kḭ mii: «Nun nzɛm key na wa̰a, ka ǔruke saa ha̰a lɛ? Hṵrusuo ve kḭ rɔɔ, ka ɗáake fe saŋri key na mini lɛ? 55 Wa̰a, ka ɓa vu nzoɓ sáka puu ya lɛ woo? Mase, mi-ɛ ɓa Mari ya lɛ? Zak ɓáy Zezeɓ, rɔɔ Simo̰n ɓáy Zud nda̰w na wa̰a, i ɓa yṵ-ɛri ya lɛ? 56 Mase, tini-ɛri riw bele na i ɗo sakra naari ká zaɗ ni key ya lɛ? A ku wa̰a, ka ziŋ hṵrusuo niri key na riw bele saa zaɗ ha̰a lɛ?» 57 Ɓe ze, fe niri key na, ɗo ɓa ŋguɗ puu téke ɓal-ri ha ri ɗaa law-ri ɓo tul-e ya. Báyḭi lɛ, Zezu mbi ɓay a ɓaa ha ri mii: «Nzoɓ ya̰aŋa ɓay saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru na, i hḭɛ ni ɓáy zaɗri riw bele, roo lɛ, ɓa nzoɓ puo mboŋ niri ɓáy nzoɓ ini ɓeri huo-ri hɔy ze, i hḭɛ ni ya.» 58 Ɓe ze, Zezu ɗáake fe saŋri ŋgḭi ɓamba ká puo ɓari ya, ɓay ḭi lɛ, i hii ɗáa law-ri ɓo tul-e ya.

*13:15 13.15 Ezay 6.9-10.

13:31 13.31 Ɓáy nzaa gɛrɛk lɛ, ɓa pa̰ra túŋ ya, roo lɛ, Zezu ɓaa ɓay se tul pa̰ra mutarde ká ŋgɔɓ maa pa̰ra túŋ.

13:35 13.35 Simri 78.2.

§13:52 13.52 Feziŋa tá̰wke na ɓa feri ká nzoɓri fere se tul Ŋgɛrɛwṵru ɓáy faa bol kusol Moyze. A feziŋa fie laa lɛ, ɓa feri ká nzoɓri fere se tul Ŋgɛrɛwṵru ɓáy faa fe fére ká Zezu fere ri.