10
Baluii Jesús xcuent räḻruṟo'n sa'ni
(Mt. 19:1‑12; Lc. 16:18)
Dxejcru birii Jesús ro'c huijni nez Judea näjza nez ro' gueu Jordán stelaad. Ro'c bidojp xhidajl bejṉ lojni stehuält, sas guslosacni caguluiinireni si'ctis ni ruluiinireni. Sas refarisee, renani najc rebeṉguidoo loj guedx Israel, gubigreni loj Jesús, cagula'tzreni Jesús. Ni'c gunabdiidxreni, räjpreni:
―¿La laaca gun niguii gusaan chäälni, ä?
Dxejc laani bazejcni diidx, räjpni lojreni:
―¿Xhini'c gunibee Moisés guntu?
Dxejcru räjpreni:
―Moisés basaan gudeedni te guitz gusaan chäälni che guṟo'nnini.
Dxejc Jesús räjp lojreni:
―Sa'csi guyaa lajztu, ni'cni bacuaa Moisés diidxga lojtu. Niluxh che birixtiej beṉ guedxliuj, “niguii con gunaa benchee Diosreni.” “Ni'cni te niguii siriini loj xtadni, loj xnanni te cuäznäjni chäälni. Niluxh renani gujc tiop bejṉ sajcreni si'c tejsi bejṉ”, dirureni gac tiop bejṉ, si'c tejsi bejṉ gacreni. Na'c gudzucaj bejṉ lo sa bejṉni nani abachaag Dios lo sa'ni.
10 Che biu'reni neṉ yu' gunabdidxsac rexpejṉpacni lojni xcuent rediidxre. 11 Dxejc räjpni lojreni:
―Chutis niguii ni gusaan chäälni, sas guchṉaani ste'cani, rujnni dojḻ. 12 Niluxh palga gunaa guṟo'n chäälni sas guchṉaani ste'ca niguii, rujnzani dojḻ.
Gunab Jesús gunle' Dios yejc rebiuxbäz
(Mt. 19:13‑15; Lc. 18:15‑17)
13 Biädnäza rebejṉ biuxbäz lojni te gutzuub Jesús ṉaani yejcreni, sas gudidxa' rexpejṉpacni lojreni. 14 Che bahuii Jesús xhi cayujn rexpejṉpacni, bidxe'chni räjpni lojreni:
―Coḻsaan jiääd rebiuxbäz loä. Na'c gudxojntureni, sa'csi xcäḻrnibee Dios najc xten reni najc nadolajz si'c najc biuxbäz. 15 Rniliäpac lojtu, chutis ni rlajz jiu' lo xcäḻrnibee Dios nanab guzobdiajgreni xtidx Dios si'c ruzobdiajg rebiuxe' xtidx xtadreni. Palga dini gun si'c, dini jiu' lo xcäḻrnibee Dios.
16 Dxejcti gudääz Jesús rebiuxbäz, bazujzani ṉaani yejcreni, gunab Jesús gunle' Dios yejcreni.
Te bi'n ni rapduxh guninäj Jesús
(Mt. 19:16‑30; Lc. 18:18‑30)
17 Che birii Jesús loj xnejzni, ruxuṉ te niguii biääd lojni, bazuxhijbni. Dxejcti gunabdiidx niguiiga lojni räjpni:
―Dad, beṉsa'c, ¿xhini'c gunä te xca'ä yäḻnabajṉ par tejpas?
18 Sas räjp Jesús lojni:
―¿Xhicuent rniilu loä beṉsa'c? Tejtisni najc beṉsa'c; Diostis najc beṉsa'c. 19 Najnlu xhini'c gunibee Dios gunni: “Na'c guesnäjlu chääl sa'lu, na'c ju'tlu, na'c cuanlu, na'c gusgueelu chutis, na'c cuäälu yejc xhixten sa'lu, huinälajz xtadlu, xnanlu.”
20 Dxejc räjp niguiiga lojni:
―Dad, guiraa redee cayunä cheni gucäli bi'n.
21 Che bahuii Jesús lojni, huinälajznini, räjpni lojni:
―Tejtis nani cayäädx gunlu. Huij, huito' guiraa xhixtenlu, badeed xcuentni loj rebejṉ nani diga'p, dxejcti guniidx Dios xhidajl xhi ga'plu xhaguibaa. Gudanajl narä, mase tedlu trabajw.
22 Dxejc che biejn diajgni diidxre, guc-huin lajzni, xhet laadi yu'ni siini, sa'csi naclenduxh xhixtenni yu'.
23 Dxejc bahuii Jesús guideb gabi lojreni, räjpni loj rexpejṉpacni:
―Naganduxh jiu' rebejṉ nani yu'duxh xhixtenni lo xcäḻrnibee Dios.
24 Dxejc bidxelo rexpejṉpacni che biejn diajgreni rextiidxni. Dxejc räjp Jesús lojreni stehuält:
―¡Aiitu xi'nä!, lacti naganduxh gusaan renani sanälajz xhixtenni guinibee Diosreni. 25 Guyasiru ted te cameii ni' te guux quela gusaan te bejṉ ni yuduxh xhixtenni guinibee Diosni.
26 Dxejc bidxeloduxhreni, räjpreni lojni:
―¿Chuxhni'c sajc ḻaa lo dojḻ?
27 Dxejc bahuii Jesús lojreni, räjpni:
―Bejṉ digacdi gusḻaa sabejṉni, Diostis rajc rusḻaa bejṉ lo dojḻ, sa'csi Dios rac rujn guira'ti.
28 Sas gusloj Pedr cayäjp lojni:
―N̲aj nuure ahuilälaznu guira'ti te siopnajlnu luj.
29 Dxejc räjp Jesús:
―Rniliäpac lojtu, chutis nani cuälaz rolijzni, rebejtzni, rebisiajnni, xtadni, xnanni, chäälni, rexi'nni, rexyujni, xcäḻnasa'c narä, näjza xcäḻnasa'c xtidx Dios, 30 sica'ni lo guedxliujre te gayuu huält xhidajlru. Sica'ni rolijzni, rebejtzni, rebisiajnni, xnanni, rexi'nni, rexyujni. Sisiunajlrenini ṉaj, dxejc xhaguibaa sica'ni yäḻnabajṉ par tejpas. 31 Xhidajl rebejṉ nani sajc lo guedxliujre xhet sajcdireni xhaguibaa; niluxh rebejṉ nani xhet sajcdi lo guedxliujre, xhaguibaaru gasajcreni.
Gunisac Jesús diidx xho guetni
(Mt. 20:17‑19; Lc. 18:31‑34)
32 Dxejcru sasaj Jesús, nijdni lo rexpejṉpacni sääreni Jerusalén, luxh cadxelojreni. Cadxejbza rebejṉ nani sanajlreni. Dxejcti guḻäsac Jesús rexpejṉpacni lo rebejṉ, gusloj cayäjpni lojreni guira'ti nani sacni. 33 Räjp Jesús:
―Sionnu Jerusalén, luxh narä, Xi'n Dios nani gujc Niguii, sidedä ladzṉaa rebixhojz nani rnibee näjza rebejṉ ni ruluii leii. Luxh sinibeereni guetä. Suteedreni narä lo rebeṉzijt nani digac xpejṉ Israel. 34 Suxhisnäjreni narä, siguijnreni narä, sutiobxhejnzareni loä, dxejcru sugu'treni narä. Che riojṉ dxej sibaṉsacä.
Gunab Jacoob näjza Juan te yäḻnasa'c
(Mt. 20:20‑28)
35 Dxejcti gubig Jacoob näjza Juan, rexi'n Zebedeo, räjpreni lojni:
―Dad, rlaaznu gunlaalu nani guiniabnu lojlu.
36 Dxejc räjp Jesús lojreni:
―¿Xhini'c rlajztu gunä xcuent la'tu?
37 Räjpreni:
―Cue tejnu cuä'lu ladbee, xteenu cue cuä'lu ladbäjgw che acanibeelu.
38 Dxejc räjp Jesús lojreni:
―Ditu gan xhini'c rniabtu. ¿Xhixh sajc yätu nani yä'ä? ¿Xhixh sajcza guirobnistu si'cni guirobnisä? Nalajznu, xhixh sajc tedtu trabajw nani tedä narä.
39 Sas räjpreni lojni:
―Sajc tednuni.
Dxejc räjp Jesús lojreni:
―Guliini sajc yätu nani yä'ä, luxh guirobnistu si'cni guirobnisä narä. 40 Te cue tejtu ladbee xtenä steetu cue xladbägwä, xhet xtenä dini te gunidxäni. Rebejṉ nani agule Dios, reni'c cue xladbeä, xladbägwä.
41 Luxh che biejn diajg stzuureni bidxe'chreni loj Jacoob näjza loj Juan. 42 Sas gurejdx Jesúsreni, räjpni lojreni:
―La'tu najntu renani rnibee lo rebejṉ nani digac xpejṉ Israel, rdxaglajz gasajcrureni lo rebejṉ. Luxh rebejṉ ni sajc rnibeduxhreni lo rebejṉ. 43 Xhet si'cdi guntu la'tu. Chutis nani rlajz gasajcru lojtu, riäjḻ gacni mos lojtu. 44 Luxh chutis la'tu nani rlajz gasajcru, riäjḻ gacni xmos guiraatu. 45 Di Xi'n Dios ni gujc Niguii niääd, te ga'ptisni mos, biäädzani te quiixni con xcäḻnabajṉni te ḻaa xhidajl bejṉ lo dojḻ.
Basiajc Jesús Bartimeo, ni natiä'p lojni
(Mt. 20:29‑34; Lc. 18:35‑43)
46 Dxejcti biäädreni Jericó. Che birii Jesús ro' guedx Jericó con rexpejṉpacni näjza rebeṉxhidaal, cuä' nezyuj sobga' Bartimeo, xi'n Timeo. Natiä'p lojni. Ro'c cabääni gojn. 47 Che biejn diajgni laa Jesús ni siääd Nasare't ni sadejd ro'c, guslojni rbedxa'ni, räjpni:
―Jesús, xi'n David, balazlajz narä.
48 Xhidajlreni gudidxa' lojni, te jiäuu ro'ni. Dxejc laani dipru rbedxa'ni räjpni:
―Xi'n David, balazlajz narä.
49 Dxejc guzudxi Jesús, gunibegajcni gucrejdx niguiiga.
Gurejdxreni lotiä'pga, räjpreni lojni:
―Basutijp lajzlu, gusulii, luj cabejdxni.
50 Sas roḻca xhablajzni gudixhni, huisuliini, biäädtini lo Jesús. 51 Dxejc räjp Jesús lojni:
―N̲aja', ¿xhini'c rlajzlu gunä?
Dxejc räjp lotiä'pga loj Jesús:
―Dad, rlazä gunlu fiä.
52 Dxejcti räjp Jesús lojni:
―Huij, abiajclu sa'csi rililajzlu.
Lagajc dxejc gujc bahuiini. Sanajltini Jesús lo nejz.