16
’Cabëꞌ diꞌidzaꞌ rniaꞌ leꞌe, biyeyatile danꞌ lëdiꞌidzaꞌ naꞌ gacalën leꞌe ta inaole nëꞌëdiꞌ. Yaca benëꞌ rudie nëꞌëdiꞌ huebioyaquëꞌ leꞌe luꞌu yaca idaoꞌ sinagoga. Huadyin dza gaqueyaquëꞌ chi mandado quie Diuzi gutiyaquëꞌ leꞌe. Canaꞌ hueyaquëꞌ como danꞌ binubëꞌyaquëꞌ Xuzaꞌ, lëzi binubëꞌyaquëꞌ nëꞌëdiꞌ. Ca diꞌidzaꞌ ni rniaꞌ leꞌe, nacan ta yezaꞌlaꞌadyiꞌle con canꞌ baoniaꞌ leꞌe caora bazaꞌ gaca quiele canꞌ baoniaꞌ.
Ni rguixogueꞌn quie Bichi Be quie Diuzi
’Biuniaꞌ leꞌe dzaꞌ naꞌ ca ta rniaꞌ leꞌe naꞌa, como danꞌ nezuliaꞌ leꞌe dza naꞌ. Pero baidyin hora yeyaꞌa tzezuliaꞌ benꞌ useꞌelaꞌ nëꞌëdiꞌ. Naꞌ ni tule biunabale nëꞌëdiꞌ ganꞌ yeyaꞌa. Pero danꞌ rniaꞌ leꞌe ni, lenaꞌ baraqueyëchiꞌ luꞌu laxtaꞌole. Pero rniaꞌ leꞌe ta naca tali. Huaca huen quiele chi yeyaꞌa, porque chi biyeyaꞌa, biguida Bichi Be quie Diuzi ta sulënëꞌ leꞌe gacalënëꞌ leꞌe huez̃elaꞌadyiꞌnëꞌ leꞌe. Chi yeyaꞌa ga zu Xuzaꞌ, huaseꞌelaꞌ Bichi Be quienëꞌ ga zule. Cati guida lëbëꞌ uzioñeꞌenëꞌ yaca benëꞌ nitaꞌ lao yedyi layu ta ineziyaquëꞌ decazi dulaꞌ xquia quieyaquëꞌ, lëzi ta ineziyaquëꞌ reꞌen Diuzi tzëri laxtaꞌoyaquëꞌ, lëzirë ta ineziyaquëꞌ huachugobëꞌ Diuzi quieyaquëꞌ con canꞌ bëyaquëꞌ. Danꞌ biraleyaquëꞌ quiaꞌ, lenaꞌ decazi dulaꞌ xquia quieyaquëꞌ. 10 Nun quie danꞌ yeyaꞌa ga zu Xuzaꞌ, lenaꞌ huanezi yaca benꞌ nitaꞌ lao yedyi layu reꞌen Diuzi tzëri laxtaꞌoyaquëꞌ. Naꞌ biz̃i leꞌe, itu chiꞌzi zuliaꞌ leꞌe. 11 Naꞌra huanezi yaca benëꞌ nitaꞌ lao yedyi layu hue Diuzi juicio quieyaquëꞌ con cabëꞌ baochugobëꞌ Diuzi quie xanꞌ taxiꞌibiꞌ, benꞌ rnabëꞌ lao benꞌ nitaꞌ lao yedyi layu.
12 ’Tazë nede ta iniaꞌ leꞌe, pero leꞌe bitzioñeꞌelen naꞌa. 13 Cati guida Bichi Be quie Diuzi, benꞌ rnë tali, lëbëꞌ uzioñeꞌenëꞌ leꞌe ta naca tabala quie Diuzi. Quele huananëꞌ ta racazi laꞌadyiꞌnëꞌ, denꞌ tanun quie Diuzi inanë. Uzioñeꞌenëꞌ leꞌe ca ta zaꞌ gaca dza zazaꞌra. 14 Huenëꞌ nëꞌëdiꞌ benꞌ zëꞌ. Nezinëꞌ cabëꞌ diꞌidzaꞌ rniaꞌ, uzioñeꞌenëꞌ leꞌe cabëꞌ nacan. 15 Yugute ca rna Xuzaꞌ nacan ta inëriaꞌ leꞌe. Lenaꞌ rniaꞌ nezi Bichi Be quie Diuzi cabëꞌ diꞌidzaꞌ rniaꞌ, uzioñeꞌenëꞌ leꞌe cabëꞌ nacan.
Ni rnën ca gaqueyëchiꞌ yaca benꞌ quie Jesús tu chiꞌzi, te naꞌ huedaohueyaquëꞌ
16 ’Biz̃i gaca tu chiꞌzi birlëꞌële nëꞌëdiꞌ, te naꞌ itu chiꞌzi yelëꞌële nëꞌëdiꞌ tatula.
17 Naꞌra unë yaca benꞌ quie Jesús rëbiyaquëꞌ laguedyiyaquëꞌ:
―¿Ca biz̃i naca diꞌidzaꞌ unëꞌ raꞌo? Unëꞌ gaca tu chiꞌzi birlëꞌëroguëꞌ, te naꞌ nëꞌ itu chiꞌzi hualëꞌëroguëꞌ tatula. Lëzi narëꞌ gaca quienëꞌ canaꞌ danꞌ yeyonëꞌ ganꞌ zu Xuzinëꞌ. 18 ¿Ca biz̃i naca diꞌidzaꞌ unëꞌ caora unëꞌ: “Gaca tu chiꞌzi”? Birioñeꞌero cabëꞌ diꞌidzaꞌ unëꞌ raꞌo.
19 Biz̃i gucabëꞌ Jesús biuyoñeꞌeyaquëꞌ ca diꞌidzaꞌ gudyinëꞌ leyaquëꞌ. Tanaꞌ unëꞌ rëbinëꞌ leyaquëꞌ:
―Baonëcazaꞌ leꞌe gaca tu chiꞌzi birlëꞌële nëꞌëdiꞌ, te naꞌ itu chiꞌzi yelëꞌële nëꞌëdiꞌ tatula. ¿Lëdiꞌidzaꞌ naꞌ biuyoñeꞌele rnabale laguedyile? 20 Tali ca rniaꞌ leꞌe, huaqueyëchiꞌle huabedyile baidyin hora guti yaca benëꞌ nëꞌëdiꞌ. Naꞌ biz̃i yaca benëꞌ nitaꞌ lao yedyi layu, huedaohueyaquëꞌ danꞌ gatiaꞌ. Pero baꞌalaꞌcazi huaqueyëchiꞌle tu chiꞌzi, te naꞌ huedaohuele bëꞌ yelëꞌële nëꞌëdiꞌ tatula. 21 Tu nigula nuꞌa z̃iꞌine, bëꞌ idyin hora su bdaoꞌ quienëꞌ, redzagalaonëꞌ ta su bdaoꞌ quienëꞌ. Biz̃i caora baozu bdaoꞌ quienëꞌ, hualaꞌadyiꞌnëꞌ ca ta babedzagalaonëꞌ, danꞌ lega redaohuetzeguenëꞌ baozu z̃iꞌinëꞌ byu. 22 Lëscanaꞌ nacarë quie leꞌe. Redzagalaole naꞌa, pero cati yeguidaꞌ denaꞌa leꞌe, lëcanaꞌ lega yedaohuele. Nitu nitu nunura uzu leꞌe bayëchiꞌ tatula.
23 ’Lëdza naꞌ birabi inabale nëꞌëdiꞌ. Tali ca rniaꞌ leꞌe, guncazi Xuzaꞌ yugulu ca ta inabale lënëꞌ uzëtole laohuaꞌ. 24 Desde dza naꞌ binuzëtole laohuaꞌ bi ta rnabale Xuzaꞌ. Ulenaba con canꞌ baoniaꞌ leꞌe. Canaꞌ guncazi Xuzaꞌ leꞌe ca ta inabalenëꞌ tacuenda gaca huen quiele sule dyaꞌa.
Cristo, babënëꞌ gan lao xanꞌ taxiꞌibiꞌ, benꞌ rnabëꞌna lao yedyi layu
25 ’Diꞌidzaꞌ baoniaꞌ leꞌe nacan diꞌidzaꞌ canezi tzioñeꞌelen. Pero huadyin dza bira iniaꞌ leꞌe diꞌidzaꞌ canezi tzioñeꞌelen, huaniaꞌ leꞌe diꞌidzaꞌ ta tzioñeꞌele labezi inezile quie Xuzaꞌ. 26-27 Lëdza naꞌ uzëtole laohuaꞌ inabale Xuzaꞌ bi ta reꞌenle inabalenëꞌ. Caora naꞌ bira inaban inabaꞌ Xuzaꞌ gunnëꞌ bi ta reꞌenle. Nedyëꞌëcazi Xuzaꞌ leꞌe. Nedyëꞌënëꞌ leꞌe porque danꞌ nedyëꞌële nëꞌëdiꞌ, ralele danꞌ niaꞌ uzaꞌ ga zu Xuzaꞌ. 28 Tali naꞌ uzaꞌ ga zu Xuzaꞌ bidaꞌ lao yedyi layu. Pero naꞌ abdyin hora huezaꞌ lao yedyi layu, yeyaꞌa ga zu Xuzaꞌ tatula.
29 Caora naꞌ una yaca benꞌ quienëꞌ rëbiyaquëꞌ lëbëꞌ:
―Naꞌra rnëloꞌ diꞌidzaꞌ ta tzioñeꞌendoꞌ labezi, quele diꞌidzaꞌ canezi tzioñeꞌendoꞌ. 30 Naꞌra banezindoꞌ luëꞌ nezoꞌ quie lao yugulute. Nica inabandoꞌ luëꞌ banezoꞌ bi ta inabandoꞌ luëꞌ. Quie lenaꞌ banezindoꞌ de que luëꞌ nacoꞌ benꞌ uzaꞌ ga zu Diuzi.
31 Biz̃i una Jesús rëbinëꞌ leyaquëꞌ:
―¿Naꞌra banezile? 32 Bagazi idyin hora yedzatzale tziole quie quiele ucaꞌnle nëꞌëdiꞌ tuzaꞌ. Pero bizucazaꞌ tuzaꞌ danꞌ zucazi Xuzaꞌ len nëꞌëdiꞌ. 33 Ca diꞌidzaꞌ baoniaꞌ leꞌe nacan ta cuëchin chizi luꞌu guicho laxtaꞌole, lëscanꞌ ta sudyiꞌilëcazile nëꞌëdiꞌ. Yedzagalaole lao yedyi layu niga, pero bidzebile como danꞌ babiaꞌ gan lao xanꞌ taxiꞌibiꞌ, benꞌ rnabëꞌna lao yedyi layu.