20
Byej Pablonꞌ ganꞌ nziꞌi Grecia naꞌ ganꞌ nziꞌi Macedonia
Ka bde da nne xhen naꞌ Éfesonꞌ, Pablonꞌ goxheꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ, beꞌreneꞌ leakeꞌ diꞌll bi wsan akeꞌ danꞌ ba nxenraꞌll akeꞌ Jesucristonꞌ. Naꞌll bdeꞌleꞌ toto akeꞌ, naꞌ baweꞌ nez zayejeꞌ ganꞌ nziꞌi Macedonia. Naꞌ jateꞌe yell kaꞌ lliꞌ ganꞌ nziꞌi Macedonia, beꞌreneꞌ beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ diꞌlle, nniꞌtteze nniꞌt akeꞌ gonliraꞌll akeꞌ Leꞌe. Kaꞌ gok bllinteꞌ ganꞌ nziꞌi Grecia. Chonn beꞌo bzoeꞌ Grecianꞌ. Naꞌll gokraꞌlleꞌ choeꞌ lo barco wayejeꞌ ganꞌ nziꞌi Siria, bixha gokbeꞌreꞌ beꞌnn Israel kaꞌ lliꞌnao akeꞌ leꞌe, lleꞌn akreꞌ goꞌx akeꞌ leꞌe. Naꞌll baweꞌ nez kon nieꞌ, naꞌ babieꞌ Macedonia naꞌle. Bal beꞌnn kaꞌ byejrén akeꞌ Pablonꞌ, to beꞌnn re Sópater beꞌnn Berea, naꞌ Aristarco, naꞌ ren ye to beꞌnn re Segundo llopteze beꞌnn Tesalónica, naꞌll beꞌnnenꞌ re Gayo, beꞌnn zaꞌa yellenꞌ nziꞌi Derbe, naꞌ Timoteo, naꞌ chop beꞌnn zaꞌk ganꞌ nziꞌi Asia, toeꞌ reꞌe Tíquico, naꞌ ye toeꞌ reꞌe Trófimo. Beꞌnn ki blliarao akeꞌ raotoꞌ, naꞌ brexh akeꞌ netoꞌ yellenꞌ nziꞌi Troas. Naꞌ netoꞌ, ka bde lnni danꞌ kate llao akeꞌ yet xtir danꞌ bi nchixe kwa binn, naꞌll byoꞌtoꞌ lo barconꞌ, naꞌ bzaꞌtoꞌ yellenꞌ nziꞌi Filipos. Gok gaꞌy lla bllintoꞌ yellenꞌ nziꞌi Troas ganꞌ llbexh beꞌnn kaꞌ yelaꞌ netoꞌ, naꞌ bzotoꞌ to xhman.
Da gok chak zo Pablonꞌ yellenꞌ nziꞌi Troas
Bixha ka bllin lla dmio, badop yeolol beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ llaꞌa yellenꞌ nziꞌi Troas, naꞌ bdaotoꞌ txhen. Naꞌ Pablonꞌ ka wxere yeweꞌ nez, broeꞌreꞌ leakeꞌ xtiꞌll Diosenꞌ bllinte llere. Naꞌ llaꞌtoꞌ to yoꞌ da zo chkwia, zan yiꞌn zjazó akeꞌn llaꞌlen. Naꞌ to bi llabán re Eutico, lliꞌbeꞌ lloaꞌ ventan naꞌ, naꞌ Pablonꞌ da xhen zejze diꞌllenꞌ lloeꞌn, bdekze bichgal kebeꞌ, wixbeꞌ lloaꞌ ventan naꞌ, naꞌ naken chonn kwia, naꞌ ka jalis akebeꞌn, ba gotbeꞌ. 10 Naꞌll betjdo Pablonꞌ, ka bllineꞌ ganꞌ debeꞌn, goꞌtteze bdeꞌlebeꞌ, naꞌll lleꞌe beꞌnn kaꞌ:
—Bibi gákere, nbankzbeꞌn.
11 Naꞌtell bayepeꞌ lo yoꞌn, naꞌ bxhoxhjeꞌ yet xtirenꞌ, naꞌ bdao akeꞌn, naꞌ ye to chiꞌi beꞌreneꞌ leakeꞌ diꞌll bllinte bale, naꞌll bazeꞌe. 12 Ka ballach akeꞌn, llawé akreꞌ kwis ka nak binꞌ wixenꞌ, zancheꞌe akebeꞌ nbanbeꞌ.
Broꞌ akeꞌ nez jakeꞌ yellenꞌ nziꞌi Mileto
13 Netoꞌ blliaraotoꞌ byoꞌtoꞌ barco byejtoꞌ yellenꞌ nziꞌi Asón, le beꞌtoꞌ diꞌll gannaꞌ kwexhtoꞌ Pablonꞌ, le leꞌen gokraꞌlleꞌ chejeꞌ kon nieꞌ. 14 Kaꞌ bllintoꞌ yellenꞌ nziꞌi Asón, naꞌ byepeꞌ lo barconꞌ, kaꞌ gok bllintoꞌ yellenꞌ nziꞌi Mitilene. 15 To bdeztoꞌ Mitilenenꞌ, bateyó bdetoꞌ chlaꞌ yellrionꞌ lliꞌ lo nisdaꞌon danꞌ nziꞌi Quío. Tlla gok zejtoꞌ lo barconꞌ, naꞌ bllintoꞌ ye to yellrionꞌ lliꞌ lo nisdaꞌon re Samos. Gannaꞌ ballojtoꞌ barconꞌ, naꞌ byejtoꞌ yellenꞌ nziꞌi Trogilio, naꞌ goꞌytoꞌ baziꞌraꞌlltoꞌ. Naꞌ bayoꞌtoꞌ lo barco da yobre, naꞌ bateyó bllintoꞌ yellenꞌ re Mileto. 16 Bi byejtoꞌ yellenꞌ nziꞌi Éfesonꞌ, le Pablonꞌ bi lleꞌnreꞌ gaꞌyeꞌ scha ganꞌ nziꞌi Asianꞌ, le ne lleꞌnreꞌ yobdo yellineꞌ Jerusalén naꞌ, chaꞌ gaꞌle yellineꞌ lnni Pentecostés.
Diꞌll da beꞌrén Pablonꞌ ren beꞌnn Éfeso kaꞌ
17 Chak zo Pablonꞌ yellenꞌ re Mileto, goxheꞌ beꞌnn Éfeso kaꞌ, beꞌnn kaꞌ nak beꞌnn gor brao ke beꞌnn kaꞌ llonliraꞌll Jesucristonꞌ. 18 Ka bllin akeꞌn, naꞌ lleꞌe leakeꞌ:
—Reꞌ nnézere kanꞌ benaꞌ chak bzorenaꞌ reꞌ, bxhiꞌzen lla nell kanꞌ bedaꞌ Asianꞌ. 19 Kanꞌ bzoaꞌ, benaꞌ xchin Diosenꞌ, bi benxhen kwinaꞌ, zan ras bllellaꞌ, naꞌ ballayrawaꞌ ni ke beꞌnn Israel kaꞌ, kanꞌ blleꞌnao akeꞌ nadaꞌ. 20 Naꞌ bi bsanaꞌ wroeꞌraꞌ reꞌ da kaꞌ llayaꞌl nnézeren, broeꞌraꞌ reꞌ ganꞌ lladop llallayllo, naꞌ leskaꞌ rill totore. 21 Ka beꞌnn Israel, naꞌ beꞌnn bi nak beꞌnn Israel, goll akeꞌ llayaꞌl wayat akreꞌ ke da xhinnj ke akeꞌn, naꞌ gonliraꞌll akeꞌ Xanllo Jesucristonꞌ. 22 Naꞌ nnaꞌ, Spíritu ke Diosenꞌ llchieꞌreꞌ nadaꞌ wayaꞌa Jerusalén naꞌ, naꞌ bi nnezraꞌ bi gak kiaꞌ. 23 Lete toto yell ga lldiaꞌ, Spíritu ke Diosenꞌ llyixjweꞌn goꞌx akeꞌ nadaꞌ, naꞌ wallayrawaꞌ. 24 Naꞌ ker bi gon danꞌ, ba nsanraꞌllkzaꞌ yel nban kiaꞌn, le lleꞌnraꞌ wasyollaꞌ yeolol da llayaꞌl gonaꞌ. Naꞌ llaweraꞌ kwis ke llin naꞌ, benn Xanllo Jesúsenꞌ gonaꞌ. Brejeꞌ nadaꞌ nench taꞌa weꞌrenaꞌ beꞌnn kaꞌ diꞌll kanꞌ nllieꞌ Diosenꞌ lliꞌo.
25 ’Naꞌ nnezraꞌ reꞌ llaꞌa yell ganꞌ ba bdiaꞌ llyixjweꞌraꞌ yel llnebiaꞌ ke Diosenꞌ, ni tore bill reꞌre nadaꞌ. 26 Ke len ni niaꞌ reꞌ, bibi xhia naken kiaꞌ, chaꞌ no reꞌ kwiayiꞌ. 27 Doxhen kanꞌ nak xtiꞌll Diosenꞌ ba broeꞌraꞌ reꞌ, bibi nello bkwaꞌchraꞌ reꞌ. 28 Naꞌ nnaꞌ, legap kwinre, naꞌ legap yeolol beꞌnn kaꞌ nakre txhen naꞌ. Spíritu ke Diosenꞌ brejen reꞌ, nench gap wiare beꞌnn kaꞌ lldop ll-llay llonliraꞌll Xanllo Jesucristonꞌ, le weꞌweꞌ lliꞌo kon ren xcheneꞌ danꞌ brarje leꞌ yay cruzenꞌ. 29 Nadaꞌ nnezraꞌ, ka nak nnaꞌ wayaꞌa bill sorenaꞌ reꞌ. Chaz beꞌnn wxhiyeꞌe ak radjrenꞌ, gon akeꞌ kaꞌkze beꞌkw yiꞌo, le gonchix akreꞌ beꞌnn kaꞌ nench laꞌa akeꞌ nez li ke Xanllo Diosenꞌ. 30 Radjre nize llojkze beꞌnn weꞌe diꞌll wenraꞌll da bi zej lixheje, nench beꞌnn kaꞌ llejleꞌ ke Jesucristonꞌ, wzenay akeꞌ ke akeꞌ. 31 Lewiayaꞌnn nench nono siyeꞌe reꞌ, lelljadinraꞌll kanꞌ benaꞌ bzorenaꞌ reꞌ chonn iz, tella naꞌ tlleꞌle, to bllellaꞌ ke totore ka nak llzejnieꞌraꞌ reꞌ xtiꞌll Diosenꞌ.
32 ’Naꞌ reꞌ beꞌnn biꞌchaꞌ, llonaꞌ reꞌ rallnaꞌa Dios, xtiꞌlleꞌn napkzen yel wak gakrenen reꞌ, nench sere war llinte lla gonneꞌ reꞌ danꞌ bchebeꞌ weꞌe yeolol beꞌnn kaꞌ brejeꞌ, nench wxenraꞌll akeꞌ leꞌe. 33 Bi bzeraꞌllaꞌ bi da de keré, ni mell keré, ni xharaꞌnre. 34 Reꞌ nnézkzere chaꞌ bi byalljraꞌ, leskaꞌ bi byalljre beꞌnn kaꞌ bzorenaꞌ txhen naꞌ, niaꞌnaꞌ ki ben llin. 35 Kone kaꞌ broeꞌraꞌ reꞌ kanꞌ llayaꞌl gonllo llin, nench gakrenllo beꞌnn chaꞌ bi yalljreꞌ. Lelljadinraꞌll kanꞌ bne Xanllo Jesucristonꞌ, kanꞌ bneꞌe: “Nbarazre naken chaꞌ bi weꞌllo beꞌnn, kerke siꞌllo chaꞌ bi da gonn akeꞌ lliꞌo.”
36 Ka bayoll beꞌrén Pablonꞌ leakeꞌ diꞌll ki, naꞌll bcheꞌk xhibeꞌ balwillreneꞌ leakeꞌ Dios. 37 Yeolol akeꞌ bzorao bell akeꞌ kwis, naꞌ llyeꞌl akeꞌ Pablonꞌ. 38 Da xhen llak akreꞌ ka nak danꞌ lleꞌe leakeꞌ: “Nnaꞌze llreꞌre nadaꞌ.” Naꞌ ben akeꞌ leꞌe txhen ganꞌ bayoeꞌ barconꞌ.