6
Imehnõ akorehmary poko kyya xine
—Ritonõpo eahmaryhtao oya xine imehnõ rãnao rokẽ pyra eahmatoko. Imehnõ neneryme rokẽ Ritonõpo eahmaryhtao oya xine otarãme, “Kure mase,” ãko oenenanõkõ mã repe. Yrome tynekarory kurã onekaropyra Ritonõpo oya xine mana. “Pake topehmase sã matose ahno tomo a,” ãko Ritonõpo oya xine mana.
—Morara exiryke tymõkomokãkara akorehmaryhtao oya xine tokare pyra sã rokẽ akorehmatoko toto. Ajohpãkõ sã pyra ehtoko. Ajohpãkõ tymõkomokãkara akorehmãko tonesẽme rokẽ mã toto, oximõtoh tao roropa imehnõ zuromatohme tyya xine repe. “To! Kure mase,” kary etary se toexirykõke imehnomo a morara ãko mã toto. Etatoko pahne, mokaro kure exiry topehmase pake. Onepehmazomopyra kurã ke Ritonõpo ekurehnõko mana. Imehnõ akorehmaryhtao oya xine tokare pyra akorehmatoko toto. Mame zuaro pyra imehnõ mana. Yrome Omykõ kapuaõ oenetorỹko mana. Imeĩpo kurã ke oepehmatorỹko mana, tykase Jezu eya xine.
Ritonõpo maro kuotururukomo
(Ruk 11.2-4)
—Mame Ritonõpo maro õtururukohtao ajohpãkõ sã pyra ehtoko. Xikihme owõnõko mokaro mana, oximõmãkõ rãnao, jarao roropa osema tao tõturutohkõme Ritonõpo maro repe. Etatoko pahne, mokaro pake topehmase sã mã toto. Mame Ritonõpo maro õtururukõ se awahtao xine ynara rokẽ ehtoko. Oesaka xine omõtoko, nyhtoh taka. Apurutoko roropa, õturutohkõme Omykõ kapuaõ maro. Ritonõpo onenepyra matose repe, yrome oenetorỹko ynororo mana. Mame kurãkõ ekarõko oya xine mana, kure oenerykõke toiroro awahtao xine.
—Morarame õtururukohtao Ritonõpo maro otomose oturupyra ehtoko. Ritonõpo waro pyra exiketõ sã pyra ehtoko. Mokaro ynara ãko, “Otarãme otomose kuotururukohtao kuetatorỹko Ritonõpo mana,” ãko toh mã repe. Naeroro mokaro sã pyra ehtoko. Ritonõpo omykõme exiryke emero zuaro mana. Ise oehtohkõ waro roropa mana onekaropopyra ro awahtao xine. Imaro õtururukohtao, ynara kahtoko eya,
“Papa kapuaono, kure oriry se ynanase.
10 Emero oenetuputyry se ynanase.
Yna akorehmako sero nono po,
õmipona yna ehtohme ipunaka,
õmipona kapuaõkõ ehtoh samo.
11 Seroae yna zoty ekaroko yna a.
12 Yna rypyry roropa ikorokako Papa,
yna ryhmahpõkõ rypyry korokapory sã yna a.
13 Yna ewomako, iirypyryme yna onyripyra joroko tamuru ehtohme,”
kahtoko Ritonõpo a.
14 —Ynara exiryke, popyra orirykohtao imehnomo a, yrome mokaro rypyry korokaporyhtao oya xine Ritonõpo a, oorypyrykõ roropa korokãko Ritonõpo mana. Popyra orihpõkõ zehno pyra awahtao xine ozehno xine pyra roropa Ritonõpo mana. 15 Yrome imehnõ rypyry korokapory se pyra awahtao xine, oorypyrykõ onykorokara ekurehnõko Omykõ kapuaõ mana.
Amotyryae rokẽ kuotukurukomo Ritonõpo poko kuehtohkõme
16 —Mame Ritonõpo maro õtururukohtao yronymyryme otuhpyra ehtoko aporo. Osekãtopyra roropa ehtoko otuhpyra oexirykõ poko. Ajohpe emynyhmaketõ sã pyra ehtoko. Otuhpyra mã toto Ritonõpo maro tõturutohkõme repe imehnõ neneryme rokene, otuhpyra toexirykõ waro imehnõ ehtohme. Etatoko pahne, pake topehmase sã mokaro, imehnomo a enetopõpyrykõ ke rokene. 17 Yrome otuhpyra awahtao xine osẽkurikatoko ro. Oũsetykõ ekurinatoko ro. 18 Morara awahtao xine imehnõ oenetupuhpyra xine mana otuhpyra oexirykõ poko. Omykõ rokẽ zuaro mana. Onenepyra matose repe, yrome ynororo oenetorỹko mana. Morarame emero eneryke tyya kurãkõ ekarõko oya xine mana tãkye oehtohkõme.
Tymõkomokã sã kuehtohkõme kapu ao
(Ruk 12.33-34)
19 —Ritonõpo nekarory kurã se ehtoko. Sero nono po tuhke tineru tõkehko anãnonohpyra ehtoko. Tãnonohse oya xine ahtao ryhtãko mana ahkyrixtãko. Nuko tõkehko roropa iiryhmãko mana. Omato roropa ematonanohnõko mana. 20 Kurehxo Ritonõpo a omõkomorykõ kurãkapory oya xine kapu aka. Moero mã omõkomorykõ mã ahkyrixtara. Moroto nuko onenahpyra mana. Omato roropa onematonanohpyra mana moero ahtao. 21 Senohne poko omõkomorykõ poko rokẽ õsenetuputyrykohtao taro se rokẽ exĩko matose. Yrome kure Ritonõpo maro ehtoh poko õsenetuputyrykohtao myaro oytorykõ se exĩko matose.
Saereme sã ehtoh poko kukurohtao xine
(Ruk 11.34-36)
22 —Kuokokõ ezurume sã kuenurukõ mana. Kure oenurukõ ahtao, saereme osenuhmãko matose. Zae ehtoh poko õsenetuputyrykohtao saerehkane ao sã matose. 23 Yrome oenurukõ popyra toehse ahtao osenuhmara exĩko matose. Xinukutume sã oya xine exĩko mana. Moro saaro oorypyrykõ poko openetarykohtao xinukutume sã exĩko okurohtao xine mana. Kurãkõ enetupuhnõko matose popyra. Popỹ enetupuhnõko matose kure samo. Enara.
Tosẽke kuehtohkõ poko, Ritonõpo ke rokene
(Ruk 16.13; 12.22-31)
24 —Asakoro tosẽke exiry tupime mana. Ynara exiryke toirõ pyno awahtao xine imepỹ se hkopyra exĩko matose mokyro pokoino. Mokyro maro oerokurukõke imepỹ maro oerokurukõ se pyra roropa exĩko matose. Morararo Ritonõpo poetoryme awahtao xine tyorõ onyripyra matose oesẽkõme, Ritonõpo poetoryme oexirykõke.
25 —Morara exiryke ynara ãko ase oya xine, torẽtyke pyra ehtoko arypyra oehtohkõ poko, õtykõ se oehtohkõ poko roropa õkurukõ se oehtohkõ poko roropa, enara. Ometỹkõ poko roropa torẽtyke pyra ehtoko. Ritonõpo poe taro matose sero nono po. Õtykõ motye kuhse matose Ritonõpo a. Ometỹkõ motye kuhse roropa õkokõ mana eya. 26 Etatoko pahne, torõ tõ ytoytõko rokene. Tỹkyryrykõ anarykara toto. Tynapyrykõ onẽmara roropa mã toto ẽ aka ikurãkatohme. Omykõ kapuaõ toto pyno mana. Yrome torõ tõ motye kuhse opyno xine Ritonõpo mana. 27 Torẽtyke awahtao xine oorikyrykõ poko, orihnõko ro matose. Oorikyrykõ se pyra matose repe, yrome orihnõko ro matose. Naeroro oty katohme pyra mã torẽtyke exino.
28 —Kamisa poko torẽtyke pyra ehtoko roropa. Onahpoty ekuru enetoko. Erohpyra onahpoty ekuru mana kamisa riry poko, tupõ riry poko, enara. 29 Yrome kure potu mã ekuru, Saromão zuponỹpyry kurã motye kuhse kure ona ekuru mana. 30 Ritonõpo ona rihpõ mokyro. Axĩ onahpoty ahtanohpõko mana, ahtanohpory se tahtao. Yrome axĩ orihnõko ropa mana onahpoty. Axĩ roropa enahnõko mana apoto ke tyahkase ahtao. Morararo oupõkõ riry tupime pyra Ritonõpo a. Onahpoty pyno toexiry motye opyno xine toexiryke pitiko rokẽ tonetuputyryhtao oya xine. 31 Morara exiryke torẽtyke pyra ehtoko. Ynara kara ehtoko, “Onokyhxo keh joh ekarõko nae?” kara ehtoko. “Onokyhxo keh johme nae?” kara roropa ehtoko. “Onokyhxo keh jokuru enehnõko roropa nahe?” kara ehtoko. “Oty ke roropa ymetỹ epekahnõko hano?” kara roropa ehtoko. Oserẽtykyro pyra ehtoko morohne poko. Tuenikaro rokẽ ehtoko. 32 Otytyko poko penetãko Ritonõpo waro pyra exiketõ roropa mana. Yrome Ritonõpo awaro xine mana. Omise oexirykõ waro mana. 33 Morara exiryke osemazuhme Ritonõpo poko openetatoko oesẽkõme aehtohme, aomipona oehtohkõme roropa yronymyryme, morara se Ritonõpo exiryke. Mame senohne emero ekarõko oya xine mana. 34 Morara exiryke, torẽtyke pyra ehtoko. “Otara exĩko nae kokoro?” kara ehtoko. Ritonõpo opynanohtorỹko mana kokoro rokene. Naeroro oehtohkõ onymotyẽkara ehtoko. Torẽtyke pyra ehtoko. Enara.