1 Yajoꞌ vendye nnꞌan fariseos na jnanhan Jerusalén yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, squenonhan na mꞌaan Jesús. Taxeeꞌhan nnon jon:

2 —¿Ndu na joo nnꞌan na conanꞌjon jñꞌoon na mancyaꞌ, tyiꞌquitangueeꞌhan joo jñꞌoon na tquen ndochiihi? Ngꞌe nnꞌan ꞌnanꞌ tyiꞌquinanꞌquindëhan juu jñꞌoon na iquenhanꞌ xjen jaa na quituan nduë vitjachen na ntcüꞌa.

3 Ndoꞌ sentcüeꞌ Jesús jñꞌoon ndëëhan, tso jon:

—Ndoꞌ mantyi ꞌoꞌ, ¿Ndu na tyiꞌquitaꞌngueeꞌhoꞌ jñꞌoon na tso Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxenhanꞌ veꞌ na ninꞌquitsantyjahoꞌ jñꞌoon na tquen ndochiihi? 4 Ee ndö vaa na itso jñꞌoonꞌ jon: “Quitsaꞌ na njon tyeꞌ yo ꞌndyoꞌ.” Ndoꞌ itsontyichenhanꞌ: “Minninchen tsꞌan na itso jñꞌoonviꞌ nnon tye, ndyee juu, ijndeiꞌhanꞌ na quinanꞌcueeꞌ nnꞌanhin.” 5 Majoꞌ ꞌoꞌ conduehoꞌ na vanaan na ngitso tsꞌan nnon tye juu, ndyee juu: “Quitsitꞌman tsonꞌ ja, tajeꞌquindëë ntejndei ꞌuꞌ yo ꞌnan na itsitjahanꞌ ꞌuꞌ, ngꞌe tsoñꞌen ꞌnan njan jndë tyincyahanꞌ cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon.” 6 Ndoꞌ contꞌahoꞌ na minꞌcya ro tsꞌan na ngitso na nndaꞌ, min tyiꞌicanhanꞌ na quitsꞌaa juu na njon tye juu, ndyee juu na ntixeeꞌ juuhan. Ndoꞌ na nndaꞌ conduehoꞌ, contꞌahoꞌ na juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon taꞌnan najndeihanꞌ ngꞌe contꞌahoꞌ na njonntyichen joo jñꞌoon na tquen ndochihoꞌ, chintyi jñꞌoon na tso nquii jon. 7 ꞌOꞌ na ve vaa na contꞌahoꞌ, juu jñꞌoon na toninncyaa Isaías, ya tacüjiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanhoꞌ. Ndö vaa na itso juu jñꞌoonꞌñeen:

10 Jndë joꞌ tꞌman Jesús nnꞌan na jndye jndyiꞌhin na quinanꞌndyooꞌhan na mꞌaan jon. Tso jon ndëëhan:

—Quindyehoꞌ jñꞌoon na ntsjö ndoꞌ cüaaꞌ nꞌonhoꞌhanꞌ: 11 Joo ꞌnan na icüaꞌ tsꞌan, tyiꞌxeꞌquitsꞌaahanꞌ na tyiꞌjiꞌua tsixuan juu na tonnon Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ jñꞌoon tsanꞌ na itsinin tsꞌan, joohanꞌ iquenhanꞌ tsanꞌñeen na tyiꞌjiꞌua tsixuan juu na tonnon jon.

12 Ndoꞌ já nnꞌan na tqueenꞌ Jesús na quitsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, santyjáꞌ nnon jon, jnduë́ nnon jon:

—¿Aa nchjiꞌ na juu jñꞌoon sininꞌ ndöꞌ, siꞌndaaꞌhanꞌ ngio nnꞌan fariseosꞌñeen?

13 Joꞌ sintcüeꞌ jon jñꞌoon ndë́ na tyiꞌquitso nquiiꞌ jonhanꞌ, itso jon:

—Nquii Tyëhöꞌ na mꞌaan quiñoonꞌndue, ncüii cüii nnon ntjon na chito jon jnonꞌhanꞌ, nque jonhanꞌ xen nchꞌiooꞌchenhanꞌ. 14 Mangꞌe joꞌ tancꞌoon jñꞌoontiuhoꞌ ntyja ꞌnaan nanminꞌ. Itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhin chaꞌvijon nannchjan na conanꞌmanhan nato ndëë ntyje nchjanhan. Ndoꞌ mangiohoꞌ xjen na vayꞌoon tsannchjaanꞌ tyjenchjaanꞌ juu, ninvaa vehan ntycyaahan tsëꞌtsjoon.

15 Ndoꞌ joꞌ tso Pedro nnon Jesús, tso juu:

—Quitsiꞌmanꞌ chjo ndë́ nin ninꞌquitsiquindyi juu jñꞌoonvaꞌ na tyiꞌquitso nquiiꞌhan.

16 Sintcüeꞌ Jesús jñꞌoon, itso jon:

—¿Aa min ꞌoꞌ ndicüaaꞌ nꞌonhoꞌhanꞌ? 17 Aa tyiꞌquindiohoꞌ na tsoñꞌen ꞌnan na icüaꞌ tsꞌan, xiaꞌntyi quityquiiꞌ tsiaaꞌ juu coꞌohanꞌ, chito quiiꞌ ñuaanꞌ juu. Ndoꞌ ndë joꞌ chi ncja juu ꞌndyo jndëë. 18 Majoꞌ joo jñꞌoon na itsinin tsꞌan, quityquiiꞌ tsꞌon juu conanhanꞌ, ndoꞌ joohanꞌ cotquenhanꞌhin na tyiꞌjiꞌua tsixuan juu tonnon Tyoꞌtsꞌon. 19 Ee quityquiiꞌ tsꞌon tsꞌan conan jñꞌoon tyia na itsitiu juu na ntscueeꞌ juu tsꞌan, ndoꞌ mantyi na veꞌ ndö ro ncꞌoon juu yo cüiichen tsꞌan na chito saaꞌ juu min chito scuuꞌ juu, oo na ncꞌoon juu yo tyje sꞌa juu, tyje scu juu, oo na nchꞌuee juu, oo na ntsinin juu quintu cjooꞌ cüiichen tsꞌan, oo jñꞌoon tsanꞌ, jñꞌoon ntjein. 20 Joo nanꞌminꞌ cotquenhanꞌhin na tyiꞌjiꞌua tsixuan juu na tonnon Tyoꞌtsꞌon, majoꞌ na ntcüaꞌ tsꞌan na veꞌ tyiꞌquiman juu ntꞌö chaꞌxjen jñꞌoon na cotquen nnꞌan fariseos, juuhanꞌ tyiꞌxeꞌquenhan tsꞌan na tyiꞌjiꞌua conduihin na tonnon Tyoꞌtsꞌon.

21 Yajoꞌ jnduiꞌ Jesús joꞌ, sá yohin na tja jon ndyuaa tsjoon Tiro yo Sidón. 22 Ndoꞌ cüii tsanscu tsjan nnꞌan cananita na mꞌaan ya juu ndyuaaꞌñeen, tëtsindyooꞌhin na mꞌaan Jesús, jndei sixuaa juu nnon jon, itso juu:

—Nndaꞌ ta na condui ꞌuꞌ tsjan David na jndyocahanꞌ, cyonꞌ na ntyꞌia rö nchjiꞌ. Juu yuscu chjo jnda, ji vaa jndyi iquenon juu na mꞌaan jndyetyia quiiꞌ tsꞌon juu.

23 Majoꞌ tajñꞌoon tꞌa Jesús. Joꞌ jnanꞌndyooꞌ já nnon jon, jnduë́:

—Cüa, quijñonꞌ tsanscuvaꞌ, ngꞌe itscüëtëꞌ jon já na ndyotsixuaa jon toncꞌën.

24 Tꞌa Jesús, tso jon:

—Xiaꞌntyi iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na quindyoyꞌön jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon tondëë nnꞌan ndyuaa Israel. Ngꞌe joohin itsijonhanꞌhin chaꞌvijon quinman na jndë tsu.

25 Majoꞌ tsanscuꞌñeen sindyooꞌhin, tëcoꞌxtye jon nnon Jesús, tso jon:

—Nndaꞌ ta, quitejndeiꞌ ja, riiꞌ.

26 Tꞌa Jesús, sinin jon jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌ jonhanꞌ, itso jon:

—Joo yotsca na cocüaꞌ, tyiꞌquichuhanꞌ na ncüjiꞌ tsꞌan ꞌnan jndyue joo ndoꞌ na ncjuꞌ juuhanꞌ ndëë quindëꞌ quijndë.

27 Ndoꞌ tꞌa tsanscuꞌñeen ꞌndyo jon:

—Mayuuꞌ ta, majoꞌ min na nndaꞌ, quindëꞌ quijndë cocüaꞌ oꞌ ꞌnan quijndë na cocyaa nacjeeꞌ mesa ꞌnaanꞌ tyꞌo oꞌ.

28 Ndoꞌ tꞌa Jesús ꞌndyo tsanscuꞌñeen, itso jon:

—ꞌUꞌ tsanscu, tꞌman vantyja tsonꞌ. Quindui chaꞌxjen na macanꞌ.

Ndoꞌ majuuto xjenꞌñeen jnꞌman yuscu chjo jnda jon.

29 Jndë na jnduiꞌ Jesús joꞌ, sá yohin na tja ntcüeꞌ jon ꞌndyo ndaandue Galilea. Tëva jon cüii tyoꞌ, tëcüetyen jon joꞌ. 30 Jndye jndyi nnꞌan squehan na mꞌaan jon. Ndoꞌ jndyochohan vendye nnꞌan ntjein ngꞌe, yo nnꞌan na nchjan yo nnꞌan na tyiꞌquindë nduee, yo nnꞌan na ndiquinanꞌnein, yo nnꞌan na mañoon ntycu totjon. Tquenhan nnꞌan vꞌiꞌñeen tonnon Jesús, ndoꞌ sinꞌman jonhan. 31 Ndoꞌ joo nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, tyincyaahanꞌ na tëveeꞌ jndyi ngiohan na jntyꞌiahan na joo nnꞌan na ndiquinanꞌnein, ya conanꞌneinhan, joo nnꞌan na tyiꞌquindë nduee, yo ngꞌe, jndë tcoꞌ yahanꞌhin, ndoꞌ nnꞌan nchjan, xuee cojntyꞌiahan. Ndoꞌ tonanꞌtꞌmaanꞌ nanꞌñeen nquii Tyoꞌtsꞌon cüenta nnꞌan Israel.

32 Tꞌman Jesús já nnꞌan na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon toninncyaa jon. Tso jon:

—Ntyꞌia ro nanminꞌ nchji ngꞌe nein jndë jndë ndye xuee na mꞌanhan yo ja ndoꞌ jndë ntycüii ꞌnan na yꞌonhan na ntcüaꞌhan. Ndoꞌ tyiꞌninꞌquijñön ntcüꞌëhan ntꞌaahan na ninvaa ninꞌjndoꞌhan, ngꞌe nndëë ntsꞌaahanꞌ na ngüejaanhan nato.

33 Joꞌ jnduë́ nnon jon:

—Ntjoohin veꞌ jndëë mꞌan jaa. ¿Yuu jon ya nnanꞌjntꞌá ꞌnan na nninnonhanꞌ na ntcüaꞌ nanminꞌ na jndye jndyihin?

34 Ndoꞌ taxeeꞌ Jesús ndë́, tso jon:

—¿Tsaꞌnndaꞌ tyooꞌ yꞌonhoꞌ?

Joꞌ jnduë́ nnon jon:

—Ninntyqueꞌhanꞌ yo vendye quintcaa quijndë.

35 Ndoꞌ tꞌua jon tsꞌian ndëë nnꞌan na jndye jndyiꞌhin na cüendyuaahan tyuaa. 36 Ndoꞌ tyꞌoon jon cüenta tyooꞌñeen yo quintcaaꞌñeen, ndoꞌ vi jndë na tyincyaa jon na ncya ya Tyoꞌtsꞌon, yajoꞌ tyjee jon xjen ntanꞌhanꞌ ndoꞌ tyincyaa jonhanꞌ ndë́, ndoꞌ já tꞌö́nhanꞌ ndëë tsoñꞌen nanꞌñeen. 37 Ndoꞌ tsoñꞌenhan tcüaꞌ tëcjohan. Ndoꞌ ntanꞌ quijndë na jntyꞌiihanꞌ, tueeꞌ ntyqueꞌ ntque na jnanꞌquitꞌö́ yohanꞌ. 38 Ndoꞌ joo nnꞌan na tcüaꞌ, chaꞌna ninnque min nannon min tajntꞌahan cüenta tsaꞌnndaꞌ nanntcu yo yotsca. 39 Ndoꞌ vi na jndë tyincyaa Jesús tsꞌon nanꞌñeen, yajoꞌ tua nndaꞌ jon vꞌaandaa, sá yohin, squë́ ndyuaa Magadán.