14
Jnanꞌcueeꞌ nnꞌan Juan, tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan
(Mr 6:14-29; Lc 9:7-9)
Majoo ngueeꞌñeen tomꞌaan Herodes na icoꞌxen jon ndyuaa Galilea. Joꞌ jndyii jon jñꞌoon na tonanꞌnein nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌian tꞌman na totsꞌaa Jesús. Tso Herodes ndëë nnꞌan na cotsantyja yo tsꞌian na conduihin:
—Tsanvaꞌ majuu Juanhin, tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan. Jndë vandoꞌ xco jon na tomꞌaan jon na tsꞌoohin. Mangꞌe na nndaꞌ, covityiꞌncyooꞌ tsꞌian tꞌmanminꞌ na itsꞌaa jon.
3-4 Nndaꞌ tso Herodes ngꞌe veꞌ tomꞌaan ya jon yo Herodías, scuuꞌ tyje jon Felipe. Ndoꞌ juu Juanꞌñeen, tsojnaanꞌ na tso jon nnon Herodesꞌñeen na tyiꞌquichuhanꞌ na mꞌaan jon yo scuuꞌ tyje jon, ngꞌe joꞌ na tꞌua jon tsꞌian ndëë sondaro ꞌnaanꞌ jon na quinanꞌtyenhan tsanꞌñeen, quitjueꞌhanhin vancjo.
Ndoꞌ min na ninꞌquitscueeꞌ jon Juan, majoꞌ ncyaaꞌ jon nnꞌan, ngꞌe jndye nnꞌan tjiꞌhin cüenta na juu Juanꞌñeen tonduihin tsꞌan na incyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon nchu vaa ꞌnan na nguaa. Majoꞌ ya na jnanꞌtꞌmaanꞌ nnꞌan na tueeꞌ xeechuuꞌ nquii Herodes, yajoꞌ yuscundyua jnda Herodíasꞌñeen, sijnon juu tondëëhan. Ndoꞌ taveeꞌ jndyi tsꞌon Herodes na nndaꞌ sꞌaa juu. Joꞌ tcoꞌ jon ꞌndyo jon nnon juu yo jñꞌoon na tyiꞌjon quitscüejndyo jonhanꞌ. Ata tso jon na minꞌcya ro ꞌnan na ntcan juu nnon jon, nninncyaa jonhanꞌ. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, juu yuscundyuaꞌñeen, tyiiꞌ ndyee juu jñꞌoon nnon juu na can juu xquen Juan. Ndoꞌ tso juu nnon Herodes:
—Ndö vaa ꞌnan na ntꞌue tsꞌön. Ncyaꞌ ndöhin cüii xio na ñjon xquen Juan, nquii tsan na itsiquindëëꞌ nnꞌan.
Tiꞌndaaꞌ ntyjii Herodes ngꞌe nndaꞌ vaa ꞌnan na tcan juu, majoꞌ ngꞌe jndë tso jon na tyiꞌjeꞌquitscüejndyo jon jñꞌoon na tso jon nnon juu ndoꞌ ngꞌe na jndye nnꞌan mꞌan na conanꞌjon na tueeꞌ xeechuuꞌ jon, joꞌ tꞌua jon tsꞌian na quindui chaꞌxjen na tcan juu yuscundyuaꞌñeen. 10 Joꞌ juu Herodesꞌñeen, jñon jon sondaro na cꞌohan vancjo na mꞌaan Juan na quityjehan xquen jon. 11 Ndoꞌ vi jndë na jntꞌahan na nndaꞌ, tyeyꞌonhan xquen Juanꞌñeen na ñjonhanꞌ quiiꞌ xio. Tyincyahinhanꞌ nnon yuscundyuaꞌñeen, ndoꞌ tëyꞌoon juuhanꞌ na mꞌaan ndyee juu.
12 Jndë na tui na nndaꞌ, joo nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa Juan, tyecyꞌonhan siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ jon. Tyequityꞌiuhanhin. Jndë joꞌ tyenanꞌquindyiihan Jesús ꞌnan na tui.
Tyincyaa Jesús ꞌnan na tcüaꞌ ꞌon min nannon
(Mr 6:30-44; Lc 9:10-17; Jn 6:1-14)
13 Xjen na jndyii Jesús na jndë jnanꞌcueeꞌ nanꞌñeen Juan, tua jon quityquiiꞌ vꞌaandaa, jnduiꞌ jon joꞌ yo já nnꞌan na tꞌman jon na quinanꞌjö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon. Sá ncüii joo naijon na ninnquë́. Majoꞌ joo nnꞌan, vi na jndë jndyehan na jndë vetꞌio jon ndaandue, yajoꞌ jnduiꞌhan njoonhan, tyꞌe ngꞌehan, tyencyahan ntyeeꞌ ꞌndyo juu ndaandueꞌñeen na tyentyjahan toncꞌë́n. 14 Ndoꞌ juu xjen na jnduiꞌ Jesús vꞌaandaaꞌñeen, jndyiaaꞌ jon cüii tmaanꞌ nnꞌan na jndye jndyi na jndë squehan joꞌ, ndoꞌ tyioo na viꞌnchjii jndyi jonhin. Sinꞌman jon nnꞌan vꞌi na sachohan. 15 Ndoꞌ xjen na vi vaninnton chjo, já nnꞌan na totsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, santyjáꞌ nnon jon. Jnduë́:
—Nanein jndë tman ndoꞌ ntjoohin quiiꞌ jndëëhanꞌ. Mangꞌe joꞌ quijñonꞌ nanminꞌ, na cꞌohan njoon quijndë na nnanꞌjndahan ꞌnan ntcüaꞌhan.
16 Majoꞌ sintcüeꞌ Jesús jñꞌoon ndë́:
—Min tyiꞌicanhanꞌ na ncꞌohan, ꞌoꞌ ncyahoꞌ na ntcüaꞌhan.
17 Joꞌ jnduë́ nnon jon:
—Ninxiaꞌntyi ꞌon tanꞌ tyooꞌ yꞌö́n yo ve quitscaa.
18 Tso jon ndë́:
—Quindyoyꞌonhoꞌhanꞌ ntjoohin.
19 Yajoꞌ tꞌua jon tsꞌian na cüeꞌndyuaa nnꞌan cjooꞌ jndë quijndë. Ndë joꞌ tyꞌoon jon joo ꞌon tyooꞌñeen yo ve quitscaaꞌñeen, jndondë jon quiñoonꞌndue, ndoꞌ tyincyaa jon na ncya ya Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Jndë joꞌ tyjee jon xjen ntanꞌhanꞌ ndoꞌ tyincyaa jonhanꞌ ndë́. Ndoꞌ já tyincyáhanꞌ ndëë nnꞌan na jndye jndyiꞌhin. 20 Ndoꞌ tsoñꞌen nanꞌñeen tcüaꞌ tëcjohan. Jndë joꞌ joo tyooꞌ ntanꞌ yo ninꞌquintcaa ntanꞌ na jntyꞌiihanꞌ, jnanꞌtjö́nhanꞌ, ndoꞌ jnanꞌquitꞌö́ nchoꞌve tsque yo joo ntanꞌñeen. 21 Ndoꞌ nnꞌan na tcüaꞌ tueeꞌ chaꞌna ꞌon min nannon, majoꞌ nanntcu yo yotsca, tajntꞌá cüentahan.
Taca Jesús nnon ndaandue
(Mr 6:45-52; Jn 6:16-21)
22 Jndë na tui na nndaꞌ, já nnꞌan na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús, tꞌua jon tsꞌian ndë́ na quitsacüetꞌiö́ nntꞌá ndaandue na ntsquë́ cüiichen ixndya. Majoꞌ nquii jon ntjohin na njñon jndyee jon nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, ndë joꞌ ndyontyja jon toncꞌë́n. 23 Ndoꞌ vi na jndë jñon jonhan na contcüeꞌhan ntꞌaahan, yajoꞌ tëva jon ncüii tyoꞌ na ninnquii jon na ntsinin jon nnon Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ xjen na tëvinton, ninvaa mꞌaan jon joꞌ na ninnquii jon. 24 Ndoꞌ juu vꞌaandaa na ñjö́n, jndë tueeꞌhanꞌ xoꞌncüe ndaandue na covetꞌió, majoꞌ ndicjahanꞌ ngꞌe toju ndaandue na vaquiñjonhanꞌ juuhanꞌ, ndoꞌ mantyi ityqueꞌ ndyaꞌ jndyehanꞌ. 25 Ndoꞌ chaꞌna ninnque na vitsjoon jndyoca Jesús nnon ndaandue na mꞌán yo vꞌaandaa. 26 Ya na jntyꞌiá na ndyoca jon nnon ndaandue, tyuë́ jndyí, jnanꞌxuá quityuë́, jnduë́:
—ꞌOꞌ ntyjë, ncüaanꞌ tsꞌoo ndöꞌ.
27 Majoꞌ ninꞌñoonꞌ tꞌman Jesús já. Itso jon ndë́:
—Quinanꞌxuanhoꞌ ñuaanhoꞌ, tyiꞌndyuehoꞌ ngꞌe maja ndö.
28 Ndoꞌ Pedro jeꞌ, tꞌa jon ꞌndyo Jesús:
—Ta, xe na aa mayuuꞌ na ncuꞌ, quitsuꞌ na ncjöca nnon ndaatioo na ncjöquitjon ja ꞌuꞌ.
29 Tso Jesús:
—Quindyoꞌ.
Ndoꞌ jnduiꞌ Pedro quityquiiꞌ juu vꞌaandaaꞌñeen. Taꞌ jon na taca jon nnon ndaatioo na taquitjonhin Jesús. 30 Majoꞌ xjen na jndyiaaꞌ jon na jndei jndyi mꞌaan jndye, jndyo ncüii na sityꞌuehanꞌhin, tyeꞌ nchjehanꞌhin quityquiiꞌ ndaaꞌñeen. Joꞌ sixuaa jon, tso jon:
—Ta, cüjiꞌ ja quityquiiꞌ na toncuuꞌvahin.
31 Ndoꞌ ninꞌñoonꞌ tꞌuii Jesús ntꞌö juu, ndoꞌ tso jon nnon juu:
—Icanhanꞌ na cantyjantyichen tsonꞌ. ¿Ndu na ve vaa sitiuꞌ?
32 Ndoꞌ juu xjen na tua ntcüeꞌhan tyquiiꞌ vꞌaandaaꞌñeen, tichen ntcüeꞌ na mꞌaan jndye. 33 Ngꞌe na nndaꞌ, já na mancüiixjen ñjö́n quityquiiꞌ vꞌaandaaꞌhin, tonquityë́ na tonnon Jesús. Tonanꞌtꞌmánꞌhin. Jnduë́ nnon jon:
—ꞌUꞌ mayuuꞌ condui ꞌuꞌ Jnda nquii Tyoꞌtsꞌon.
Sinꞌman Jesús nnꞌan vꞌi ndyuaa Genesaret
(Mr 6:53-56)
34 Ndoꞌ vi na jndë tyejndyá ndaandue, jntꞌuí ndyuaa Genesaret. 35 Ndoꞌ nnꞌan ndyuaaꞌñeen, xjen na taꞌjnꞌaanhin Jesús, jntꞌahan na tycya jñꞌoon ninvaa xiꞌjndio juu ndyuaaꞌñeen. Ndoꞌ joꞌ joo nnꞌan vꞌi na tomꞌan ndyuaa na mꞌanhin, tondyochohan tsoñꞌen nanꞌñeen na mꞌaan jon. 36 Tanhan jñꞌoon nnon jon na nncyaa jon na nntꞌuehan min veꞌ ꞌndyo ndiaaꞌ jon. Ndoꞌ ncüii ncüii nnꞌan na tꞌue ndiaaꞌ jon, jnꞌmanhan.