18
¿Nin juu na njonntyi tsixuan?
(Mr 9:33-37; Lc 9:46-48)
Majuuntyi xjenꞌñeen já nnꞌan na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús, santyjáꞌcyá na mꞌaan jon. Taꞌxꞌë nnon jon, jnduë́:
—¿Nin juu ncꞌoon na njonntyichen conduihin naijon na ityentjon Tyoꞌtsꞌon?
Yajoꞌ tꞌman Jesús ncüii yuchjo, tquen jonhin xoncüe quiiꞌ ntꞌán. Itso jon ndë́:
—Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, icanhanꞌ na quintcüeꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na conanꞌtiuhoꞌ, ndoꞌ cꞌonhoꞌ chaꞌna yoquijndë na tyiꞌquinanchon joo na ndinjonhin, yajoꞌ nndëë nnanꞌjonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na ityentjon Tyoꞌtsꞌon. Yajoꞌ minꞌcya ro tsꞌan na ijuꞌcjehin min tyiꞌquintꞌue juu na ndiquinjonhin, itsijonhanꞌhin chaꞌna yuchjova. Juu tsanꞌñeen njonntyichen conduihin naijon na ityeꞌntjon nquii Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ minninchen tsꞌan na yo xuë iyꞌoon juu cüenta ncüii yuchjo chaꞌna yuvahin, ncö iyꞌoon tsanꞌñeen cüenta.
Vaa na toncuuꞌ xe na ntꞌaha ꞌnan tyia
(Mr 9:42-48; Lc 17:1-2)
“Majoꞌ minꞌninchen tsꞌan na itsꞌaa juu ncüii ꞌnan na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ na ngacüaaꞌ ncüiichen tsꞌan na tyiꞌtꞌman na vantyja tsꞌon juu ja, yantyichen na nnanꞌtyen nnꞌan tosu tꞌman xtyoꞌ tsanꞌñeen ndoꞌ quitjueꞌhanhin quiiꞌ ndaandue, cueꞌ juu. Viꞌ jndyi na coquenon nnꞌan tsonnangue na jndye nnon ꞌnan tyia na contꞌahan na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ na vacüaaꞌ nnꞌan na tonnon Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ tanchu ya, ngꞌe mancüiixjen minhanꞌ. Majoꞌ juu tsꞌan na itsꞌaa juu ꞌnan na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ na ngacüaaꞌ cüiichen tsꞌan na quitsꞌaa juu ꞌnan tyia, viꞌ jndyi ngenon tsanꞌñeen.
“Cüii ntꞌöꞌ, cüii ngꞌeꞌ, xe na aa ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ngacüaaꞌ ꞌuꞌ na tonnon Tyoꞌtsꞌon na matsitja ꞌuꞌ, quenꞌ xjen joohanꞌ chaꞌvijon jndë tyjeꞌhanꞌ na ntyqueꞌhanꞌ, chaꞌ tantsitjantyi ꞌuꞌ. Ngꞌe yantyichen min xe na aa tyiꞌquindë ꞌuꞌ chaꞌ na nndëë ntsixuanꞌ na tyiꞌquintycüii na ngüandoꞌ ñuan ꞌnanꞌ, chito na quindë ꞌuꞌ ndoꞌ na ntjueꞌ ángeles ꞌuꞌ quiiꞌ chon na tyiꞌjon quinduuꞌ. Ndoꞌ mantyi xe na aa veꞌ tsojnaanꞌ ꞌnan na mandyiaꞌ itsꞌaahanꞌ na vacüaaꞌ ꞌuꞌ na matsitja ꞌuꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon, quenꞌ xjenhanꞌ chaꞌvijon na macüjiꞌ tënnonꞌ ndoꞌ na ntyqueꞌhanꞌ chaꞌ tyiꞌntsitjantyichen ꞌuꞌ. Ee yantyichen ntsixuanꞌ na tyiꞌquintycüii na ngüandoꞌ ñuan ꞌnanꞌ min na ninncüii tënnonꞌ, chito na quindë vehanꞌ ndoꞌ na ntjueꞌ ángeles ꞌuꞌ quiiꞌ chon vꞌio.
Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ quitsman na tsu
(Lc 15:3-7)
10 “Quitquenhoꞌ cüenta na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhoꞌ ncüii joo nanmin na tyiꞌtꞌman vantyja nꞌonhin. Matsjö ndëëhoꞌ joo ángeles cüenta nanꞌñeen, ninnquiiꞌchen cotsquehan na mꞌaan nquii tyëhöꞌ na mꞌaan jon quiñoonꞌndue, cotquenhan cüenta nin ꞌnan contꞌa nnꞌan nanꞌñeen. 11 Ee ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, jndyö na ntsinꞌman ja ñuaan nnꞌan na tsuhan.
12 “¿Nchu vaa cotjiꞌhoꞌ cüenta? Xe na aa mꞌaan ncüii tsꞌan na mꞌan ncüii ciento quinman ntsjuenꞌ, ndoꞌ tsu ncüii joo choꞌñeen, ¿Aa chi nꞌndyii juu joo nenquennꞌan nchoꞌnqui vantjoꞌ ñjen choꞌñeen cjooꞌ tyueꞌ ndoꞌ ngaquintꞌue juu choꞌñeen na tsu? 13 Ndoꞌ vi na jndë ntjii jon juu oꞌ, jñꞌoon na mayuuꞌ neiinꞌntyichen jon yo juu quitsmanꞌñeen, chintyi yo tsoñꞌen quinmanꞌñeen na tyíꞌcatsu oꞌ. 14 Manndaꞌ vaa itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Tyehoꞌ na mꞌaan jon quiñoonꞌndue. Joo nnꞌan na tyiꞌnjon conduihan, minꞌncüiihan tyiꞌquintꞌue tsꞌon jon na ngitsu ñuaanhan.
Nanꞌxuan jaa na quinanꞌtꞌman nnꞌön ntyjë
(Lc 17:3)
15 “Xe na aa mꞌaan cüii tyꞌiuꞌ na vantyja tsꞌon na itsitjahin nnonꞌ, cüa, cjaꞌ cüanꞌ yaꞌhin xjen na ninnquii juu. Quitsiꞌmanꞌ nnon juu na sitjahin. Ndoꞌ xe na aa ndyii juu jñꞌoon na tsuꞌ, yajoꞌ jndë jnanꞌntycüiihoꞌ jñꞌoon ndoꞌ jndë tejndeiꞌhin na ntjo ya ntcüeꞌhin tonnon nquii Tyoꞌtsꞌon. 16 Majoꞌ xe na aa tyiꞌninꞌquindyii juu jñꞌoon na matsuꞌ, yajoꞌ cayonꞌ ncüii oo ve tsꞌan, cꞌohan yo ꞌuꞌ chaꞌ nndyehan jñꞌoon na conanꞌneinhoꞌ chaꞌ cüaaꞌ jndaꞌ nꞌonhan nchu vaa jñꞌoon jnanꞌneinhoꞌ yo juu tsanꞌñeen. 17 Ndoꞌ xe na aa min tyiꞌninꞌquindyii juu jñꞌoon na condue nanꞌñeen, yajoꞌ juu tmaanꞌ nnꞌan na vantyja nꞌon Tyoꞌtsꞌon, quitsiquindyiꞌhin ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen. Ndoꞌ xe na aa majoꞌntyi tyiꞌninꞌquindyii juu jñꞌoon na condue nanꞌñeen nnon juu, yajoꞌ taꞌnan ncüiichen nnon na ndëë ntsaꞌ. Cüjiꞌ cüenta na tsixuan juu yo ntyja ꞌnanꞌ chaꞌvijon tsꞌan na tyiꞌtsitꞌmaanꞌ juu Tyoꞌtsꞌon, tsijonhanꞌhin chaꞌvijon tsꞌan ique sꞌon cüentaaꞌ gobiernon tsjoon Roma.
18 “Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, joo nnꞌan tsonnangue na jndë vantyja nꞌon, minꞌcya ro jñꞌoon na conduehoꞌ na tyiꞌquichuhanꞌ na nntꞌahan, ntsijonhanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen chaꞌxjen na ntyjii Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ minꞌcya ro jñꞌoon na conduehoꞌ na ndëë ntꞌa nnꞌan na vantyja nꞌon, mantyi ntsijonhanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen chaꞌxjen na ntyjii nquii jon.
19 “Mantyi matsjö ndëëhoꞌ: Xe na aa ve ꞌoꞌ, nincüajon mꞌaanꞌ nꞌonhoꞌ jñꞌoon na cotanhoꞌ nnon Tyëhöꞌ na mꞌaan jon quiñoonꞌndue, yajoꞌ nndyii jon ndoꞌ nninncyaa jon jñꞌoon na cotanhoꞌ. 20 Ee minꞌyuuchen na covancüi ve nnꞌan oo ndyehan na conanꞌjonhan ntyja njan, xoncüe quiiꞌ ntꞌanhan, joꞌ mꞌan.
21 Ndoꞌ tëtsindyooꞌ Pedro na mꞌaan Jesús. Taxeeꞌ juu nnon jon:
—Nndaꞌ ta, ¿Tsaꞌnndaꞌ jnda na chuhanꞌ na quitsitꞌman tsꞌön cüii ntyjë na itsitjahin nnön? ¿Aa cüii ntyqueꞌ jnda?
22 Tso Jesús nnon juu:
—Chito aa matsjö nnonꞌ na ninntyqueꞌ jnda. Matsjö na quitsitꞌman tsonꞌhin ntyqueꞌ veeꞌ jnda na ndyennꞌan nchoꞌnqui. Ninnquiiꞌchen quitsitꞌman tsonꞌhin.
Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ve tsꞌan na chujnan
23 “Mangꞌe na nndaꞌ vaa, juu na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan, cüaaꞌ nꞌonhoꞌ nchu vaa na itsiquindyihanꞌ. Itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon ncüii rey na sitiu jon na ntsijndaꞌ jon tsaꞌnndaꞌ tueeꞌ na chujnan ncüii cüii tsꞌan cotsantyja naxenꞌ jon yo tsꞌian na mꞌaan jon. 24 Xjen na taꞌ jon na icüjiꞌ jon cüenta na tsaꞌnndaꞌ na chojnan nanꞌñeen nnon jon, ndoꞌ jndyoyꞌon nnꞌan ncüii tsꞌan na minyonchen sꞌon na chujnan juu nnon jon. 25 Ndoꞌ juu reyꞌñeen, vi na jndë tquen jon cüenta na minꞌchjo ndiquindëë ndyion tsanꞌñeenhanꞌ, yajoꞌ tꞌua jon tsꞌian na cüijntꞌua tsanꞌñeen na ngaqueeꞌ juu na quityeꞌntjontyen juu, ndoꞌ majoꞌntyi scuuꞌ juu yo ndahan, yo ninꞌtsoñꞌen ꞌnaanꞌ juu chaꞌ ntꞌio na chujnan juu nnon jon. 26 Ndoꞌ juu tsanꞌñeen na vantyja xenꞌ reyꞌñeen, tconxtye juu nnon jon, tocan juu vi nayaꞌñeen nnon jon. Tso juu: “Nndaꞌ Ta, cyonꞌ chjo na tꞌman tsonꞌ ja, cüendoꞌ yaꞌ chjo ndoꞌ nndyiönñꞌën na chöjnan nnonꞌ.” 27 Ndoꞌ juu reyꞌñeen tyꞌoon jon na ndyiaꞌ ro juu nchjii jon. Sitꞌman tsꞌon jonhin yo na ninvaañꞌen na chujnan juu, ndoꞌ siquindyaa ntcüeꞌ jonhin.
28 “Majoꞌ xjen na jnduiꞌ juu quiiꞌ vaaꞌ jon, tjonhin ncüiichen ntyje juu na ninncüii tsꞌian mꞌanhan. Chujnan tsanꞌñeen nnon juu ninꞌncüii ciento sꞌon. Tꞌuii juuhin, tonchje juu xtyoꞌ tsanꞌñeen. Sixuaa juu nnon tsanꞌñeen: “Quityionꞌ na chujnanꞌ nnön.” 29 Yajoꞌ tconxtye tsanꞌñeen tonnon juu. Sꞌaa juu tyꞌoohin: “Macꞌan na quitsitꞌman chjo tsonꞌ ja, cüendoꞌ yaꞌ chjo ndoꞌ nndyiönñꞌën na chöjnan nnonꞌ.” 30 Majoꞌ tatendooꞌ tsanꞌñeen, matëquen juu jñꞌoon nnon tsꞌian. Tjuꞌ juu tsanꞌñeen vancjo, ata xjen na ndyion juu na chujnan juu nnon tsanꞌñeen. 31 Majoꞌ vendyechen ntyjehan na mantyi conduihan nnꞌan cotsantyja naxenꞌ reyꞌñeen, xjen na tquenhan cüenta na sꞌaa tsanꞌñeen na nndaꞌ, sichjooꞌ jndyihanꞌ nꞌonhan. Tyenanꞌquindyiihan nquii reyꞌñeen tsoñꞌen ꞌnan na jndë sꞌaa tsanꞌñeen. 32 Ngꞌe na nndaꞌ, tqueenꞌ nndaꞌ jonhin, tso jon nnon juu: “ꞌUꞌ na viꞌ jndyi ñuan tsixuanꞌ. Ja sitꞌman tsꞌön ꞌuꞌ tsoñꞌen na chujnanꞌ nnön ngꞌe na sindyiaꞌ ꞌuꞌ nnön. 33 Mangꞌe joꞌ ¿Aa chi mantyi chuhanꞌ na cyonꞌ na viꞌntyjiꞌ juu tyꞌiuꞌ mosoꞌ chaꞌxjen tyꞌön na viꞌntyji ꞌuꞌ?” 34 Ndoꞌ sijmiinꞌ jndyihanꞌ reyꞌñeen. Tꞌua jon tsꞌian na quitjueꞌhan tsanꞌñeen vancjo, ndoꞌ quintꞌaviꞌhan juu ata xjen na ndyionñꞌen juu ninvaañꞌen na chujnan juu nnon jon.
35 Yo jñꞌoonva siquindë Jesús jñꞌoonꞌñeen na tyiꞌquitso nquiiꞌ jonhanꞌ, itso jon:
—Nquii Tyëhöꞌ na mꞌaan quiñoonꞌndue, manndaꞌ vaa ntsꞌaa jon yo ꞌoꞌ xe na aa chito yo na xoncüeeꞌ nꞌonhoꞌ na nnanꞌtꞌman nꞌonhoꞌ ntyjehoꞌ ya na conanꞌtjahan ndëëhoꞌ.