Wël Jethu cï Joon gɔ̈t
Wɛ̈t nhom
Wël cï Joon gɔ̈t aa Jethu nyuɔɔth ke ye Wɛ̈t thɛɛr Nhialic tɔ̈ thïn ë lɔnaɣɔn ku ëmën, ku abï tɔ̈ thïn ë lanaɣɔn ku ëmën, ku abï tɔ̈ thïn athɛɛr, “Ku Wɛ̈t acï bɛ̈n a raan ku ciëŋ kek ɣo.” Cïmën ye athöör nhom guɔ̈p ye lueel, Joon ë gät wëlkä rin bï kɔc kuen ye ŋic lɔn nadë ke Jethu yen Aluɛ̈ɛ̈k, Wën Nhialic wäär cï lɛ̈k kɔc. Ku kɔc bï wɛ̈tde gam aabï pïr. (20:31)
Jethu aye nyuɔɔth abaŋ tueŋ yic, lɔn ë yen Wɛ̈t Nhialic. Ku wël kɔ̈k bɔ̈ ciëën ë kënë cök, aa käk juëc jäŋ gɔ̈i cï Jethu looi. Ku käkkä aa Jethu nyuɔɔth aya lɔn ë yen Wën Nhialic, ku ë yen Aluäŋ wäär cï lueel. Käkkä cök, käk jäŋ gɔ̈i cï röt tiɛɛŋ aacï teet yiic. Abaŋ athör kënë ë ɣo lɛ̈k tɛ̈ cï kɔc kɔ̈k wɛ̈t Jethu gam thïn ku buɔthkë. Ku dhäl kɔc kɔ̈k wɛ̈lke ku cïk wɛ̈tde gam.
Jɔk cökdït 13 ɣet 17 ala yic tɛ̈ cï Jethu kek kɔcken ye buɔɔth rëër thïn ë tök wɛ̈ɛ̈r aköl wäär dɔm ye. Ku ëcï jam tënë kɔcken ye buɔɔth nääkde nhom tueŋ tɛ̈ bï kek röt guiɛɛr thïn, ku deet kepuɔ̈th. Cök ciëën aa ɣo lɛ̈k dömdöm Jethu, ku luɔ̈ŋde ku piɛ̈ɛ̈t cï ye piäät tim cï rïïu kɔ̈u, ku jön rotde. Ku jɔl a nyooth cï yen rot nyuɔɔth tënë kɔcken ye buɔɔth jön rotde cök ciëën. Anyïköl tiŋ cï kɔɔr ye yök cökdït 8 yic, jɔɔk cök koor 1 ɣet 11 acï nyääŋ wei käk cï gɔ̈t thɛɛr yiic. Ku akëc kɔc tueŋ kek ke war gɛ̈tgɛ̈t wël Jethu yiic gɔ̈t. Ku aye kɔc kɔ̈k gɔ̈t aya tɛ̈dɛ̈t.
Joon ë miɔ̈c pïr akölriëëc ëbën bï gäm kɔc tɛ̈ gɛm wɛ̈t Raan cï lɔc ku dɔc, dɛɛt kɔc puɔ̈th. Ku ë miɔ̈c bï rot jɔɔk ëmën ke bï gäm kɔc bï Jethu gam, lɔn ye yen dhël ku yic ku pïr.
Käk tɔ̈ thïn
Käk cï gɔ̈t tueŋ 1:1-18
Joon raan kɔc muɔɔc nhïïm ku kɔc cï Jethu kaŋ buɔɔth 1:19-51
Piööc ë Jethu 2:1–12:50
Nïn ciëën kadhorou thuɔnde nhom tueŋ 13:1–19:42
Jön rot ku nyooth rot Bɛ̈ny 20:1-31
Käk cï gɔ̈t ciëën nyooth rot dɛ̈t Galilia 21:1-25
1
Wɛ̈t Pïr
1 Wäthɛɛr këc nhial ku piny cak, Wɛ̈t ë tɔ̈ thïn, ee rɛ̈ɛ̈r kek Nhialic, ku Wɛ̈t ë ye Nhialic. 2 Wɛ̈t ë rɛ̈ɛ̈r kek Nhialic wäär cɛk käŋ. 3 Käjuëc rɛ̈ɛ̈r nhial ku piny ëbën aake cak ë ye. Ku acïn käk tɔ̈ thïn këc ke cak ke yeen liu thïn. 4 Kuat käk tɔ̈ thïn ëbën aa pïr yök tënë ye. Ku piɛ̈rde acï ruɛl gäm raan ëbën.* Wɛ̈t yen acï bën aa pïïr 5 Piɛ̈rde yen ë ruɛl dɛ̈p apɛi muɔ̈ɔ̈th yic, ku akëc lëu bï kuɔ̈m nyin piny.
6 Nhialic ëcï atuɔ̈nyde tooc, raan cɔl Joon. Mt 3:1; Mk 1:4; Lk 3:1-2 7 Acï bɛ̈n bï kɔc bɛ̈n lɛ̈k bïk ruɛl ŋic. Acï bɛ̈n bï lɛ̈k ke bï raan ëbën wɛ̈t piŋ ku gɛm. 8 Yeen ëcie yen ruɛl, acï bɛ̈n bï kɔc bɛ̈n lɛ̈k ruɛl. 9 Ku Wɛ̈t yen ë ye ruɛl ayic, ruɛl cï bɛ̈n pinynhom tënë raan ëbën.
10 Wɛ̈t ë tɔ̈ pinynhom, ku Nhialic ë cak piny ë ye, ku akëc kɔc pinynhom ŋic. 11 Yeen acï bɛ̈n tënë käk ke cï cak, ku akëc kɔcken cï cak lor. 12 Ku acï kɔc abɛ̈k bɛ̈n lor ku gamkë wɛ̈tde, goke gäm riɛl bïk aa mïth Nhialic. 13 Keek aacie mïth Nhialic cït tɛ̈ ye kɔc dhiëëth thïn, cïmën ye mïth la wun dhiëth ke. Ee Nhialic guɔ̈p yen ë Wunden.
14 Wɛ̈t acï bɛ̈n a raan ku ciëŋ ke ɣo. Ku diɛɛkde acuk tïŋ, diik Wën töŋ Nhialic. Ku ë yen bïï yic, ku liɛr puɔ̈u Nhialic tënë ɣo.
15 Ku Joon acï tuɔ̈l ku lëk kɔc ë riɛnke ëlä, “Kënë yen ë raan wäär ye ɣɛn jam ë riɛnke, raan wäär ya lueel ëlä, ‘Yen abï lɔ̈k bɛ̈n ɣacök, ku adït tënë ɣa. Yeen ë rɛ̈ɛ̈r thïn wäär ke ɣa këc cak dhiëëth.’ ”
16 Rin käpuɔth ë yen Wën Nhialic, yen acï ɣo dɔɔc ëbën, dɔ̈c tök ë dɔ̈c dɛ̈t cök. 17 Wäthɛɛr löŋ ëcï Nhialic gäm kɔc ë Mothith, ku ëmën Nhialic acï yic ku liɛr piände gäm kɔc ë Jethu raan cï lɔc ku dɔc. 18 Acïn raan cï Nhialic kaŋ tïŋ tɛ̈ɣɔn. Ee Wën töŋ thöŋ kek Nhialic, rɛ̈ɛ̈r Wun lɔ̈ɔ̈m yen acï ɣo cɔl aŋic Nhialic.
Athön Joon raan kɔc muɔɔc nhïïm
(Mt 21:12-13; Mk 1:1-8; Lk 3:1-18)
19 Kɔcdït Itharel Jeruthalem aake cï kɔc käk Nhialic ku kɔc kuat Lebï tuɔɔc tënë Joon, bïk la thiëëc ëlä, “Ye yïn ŋa?”
20 Ku Joon akëc bɛ̈n jai bï wɛ̈tden dhuk nhom. Acï bɛ̈n bɛ̈ɛ̈r ë cök ku lueel ëlä, “Acie ɣɛn Raan cï lɔc ku dɔc.”
21 Gokë thiëëc, “Aye yïn ŋa? Ee yïn Elija?” Go bɛ̈ɛ̈r, “Acie ɣa.” Gokë bɛn thiëëc, “Ye yïn raandït käk Nhialic tïŋ bï bɛ̈n?”† Raan käk Nhialic tïŋ bï tuɔ̈l, bï bɛ̈n Raan cï lɔc ku dɔc bɛ̈n lueel. Tïŋ L.rou 18:15, 18; Mt 4:5 Go dhuɔ̈k ke, “Ɣei! Acie ɣa.” 22 Gokë lueel, “Lɛ̈k ɣo, ee yïn ŋa? Ɣok aa dhil wɛ̈t dhuɔ̈k kɔc ke toc ɣo. Ye rot yök ë yïn ŋa?” 23 Go Joon bɛ̈ɛ̈r, “Ɣɛn ë jam apɛi roor tɛ̈ cïï ceŋ, ‘Guiɛrkë dhël Bɛ̈ny bï la cök cïmën wäär cï Ithaya raan käk Nhialic tïŋ ye lueel.’ ” Ith 40:3
24 Röörkä aake tooc kɔc akut Parathï, 25 ku jɔlkë Joon bɛ̈n thiëëc ëlä, “Yeŋö ë yïn kɔc muɔɔc nhïïm tɛ̈ cïï yïn ye Raan cï lɔc ku dɔc, ku yïn acie Elija ku cïï ye raandït käk Nhialic tïŋ?” 26 Go Joon dhuɔ̈k ke, “Ɣɛn ë kɔc muɔɔc nhïïm pïu ë path, ku raan arɛ̈ɛ̈r kamkun ë tɛ̈n ku acäk ŋic, 27 raan yen lök bɛ̈n ɣacök ciëën, ku acä lëu ba warke dɔ̈k.” 28 Kën ë loi rot pan cɔl Bethanï, wär Jordan kɔ̈u tɛ̈wäär ye Joon kɔc muɔɔc nhïïm thïn.
Amälthiin Nhialic
29 Naɣɔn aköl dɛ̈t ke Joon tïŋ Jethu ke bɔ̈ tënë ye, go lueel, “Tiɛ̈ŋkë Amälthiin Nhialic yen bä adumuɔ̈ɔ̈m kɔc pinynhom nyaai, kan abɔ̈. 30 Yen ë raan ye ɣɛn jam ë riɛnke wäär ë ɣɛn ye lueel ëlä, ‘Yen abï lɔ̈k bɛ̈n ɣacök, ku adït tënë ɣa. Yeen ë rɛ̈ɛ̈r thïn wäär ke ɣa këc cak dhiëëth.’ 31 Aacä ŋic bï ya yen ŋa, ku ɣɛn acï bɛ̈n ku ya kɔc muɔɔc nhïïm pïu rin bï ɣɛn ye cɔl aŋic kɔc Itharel.”
32 Ku ëcï Joon lueel aya ëlä, “Ɣɛn acï Wëi Nhialic tïŋ ke bɔ̈ kecït kuur ë dit, ku nyuuc yenhom. 33 Ku ë ŋot kɛ̈c ŋic, ku ëcï Nhialic raan toc ɣa ba kɔc aa muɔɔc nhïïm pïu, lɛ̈k ɣa ëlä, ‘Raan bï yïn Wëi Nhialic tïŋ ke bɔ̈ ku nyuuc yenhom yen ë raan bï kɔc muɔɔc nhïïm Wëi Nhialic.’ 34 Ee yic, aca tïŋ ku alɛ̈u ba lueel, wenhïïm lɔn ë yen Wën Nhialic.”
Kɔc cï Jethu kaŋ buɔɔth
35 Ɣɔn aköl dɛ̈t, Joon ë kääc kek kɔcken ye buɔɔth karou tɛ̈wäär aköl. 36 Nawën tïŋ Jethu ke tëk tɛ̈thiɔ̈k ke ke, go Joon döt apɛi ku lueel, “Tiɛ̈ŋkë, yen akan yen Amäl Nhialic.” 37 Ku jɔl piŋ kɔc ye buɔɔth awën karou këya, gokë Jethu buɔɔth. 38 Nawën wel Jethu yenhom, ke tïŋ ke ke buɔth ye, go ke thiëëc, “Yeŋö wiɛ̈ckë?” Gokë lueel, “Rabi, rɛ̈ɛ̈r tɛ̈nɛn?” (Ku wɛ̈tde yic, “Raan Piööc.”)
39 Go lɛ̈k ke, “Bäk, bäk bɛ̈n tïŋ.” Gokë la ku tïŋkë tɛ̈ rëër yen thïn. Ku ë ye tääŋ akɔ̈l, ku jɔlkë rëër kek ye abï piny cuɔl.
40 Raan tök kam kɔc wën karou cï wɛ̈t Joon piŋ ku buɔɔth Jethu, ee ye Andria wämënh Thaimon Pïtɛr. 41 Naɣɔn nhiäk rial, ke Andria räm ke mɛ̈nhë, go lɛ̈k ye, “Ɣok aacï Methaya yök.” (Ku wɛ̈tde yic Raan cï lɔc ku dɔc.) 42 Ku ɣɛ̈th Thaimon tënë Jethu. Go Jethu döt apɛi ku lueel, “Yïn ë Thaimon wën Joon, yïn abï cɔl Kepa.” (Ku yen Pïtɛr wɛ̈tde yic ee kuur.)
Jethu acï Pilipo ku Nathaniel cɔɔl
43 Nawën aköl dɛ̈t ke Jethu la Galilia, ke räm kek Pilipo, go lɛ̈k ye, “Buɔth ɣa.” 44 Ku Pilipo ë raan Bethaida, ku ë gen yï Andria ku Pïtɛr aya. 45 Go Pilipo Nathaniel yök ku lëk ye, “Ɣok aacï raan wäär cï Mothith gät ë riɛnke athör lööŋ yic, raan yen cï kɔc käk Nhialic tïŋ gät ë riɛnke aya, acuk yök. Yen ë Jethu wën Jothep raan Nadharet.”
46 Go Nathaniel lueel, “Ye këpiath ŋö lëu bï tuɔ̈l Nadharet?” Go Pilipo bɛ̈ɛ̈r, “Bäär ba tïŋ.”
47 Nawën tïŋ Jethu Nathaniel ke bɔ̈, ke jam rin Nathaniel ku lueel, “Raan kënë ë raan Itharel ayic guɔ̈p, kecïn guɔ̈p ruëëny.”
48 Go Nathaniel lueel, “Ca ŋic këdë?” Go Jethu bɛ̈ɛ̈r, “Yïn guɔ ŋic wën rëër yïn ŋaap cök, tɛ̈wën këc Pilipo la bï yï la cɔɔl.”
49 Go Nathaniel bɛ̈ɛ̈r ku lueel, “Raan piööc, yïn ë Wën Nhialic, yïn ë Bɛ̈ny Itharel.”
50 Go Jethu bɛ̈ɛ̈r, “Ca jäl gam rin cï ɣɛn ye lɛ̈k yï lɔn cï ɣɛn yï tïŋ wën rëër yïn ŋaap cök? Yïn abï kädït kɔ̈k wär ë käkkä tïŋ!” 51 Ku ben mat thïn, “Wɛ̈t yic alɛ̈k we, wek aabï nhial tïŋ ke liep rot, ku atuuc Nhialic aa bäk tïŋ ke bɔ̈ piny tënë Manh Raan ku lek nhial.” Cäk 28:12