1 Naɣɔn nhiäk rial aköl Nhialic, ke diäär la raŋ nhom kek miök ŋïr cïk guiir. 2 Ku yökkë alel cï raŋ kum nhom ke cï laar wei. 3 Nawën lek raŋ yic ke cïï guɔ̈p Jethu yök thïn. 4 Tɛ̈wën kɛ̈ɛ̈c kek ke cï gäi, ke röör karou ceŋ alɛ̈th ɣer apɛi cï la toptop bɔ̈, ku kɛ̈ɛ̈ckë kelɔ̈m. 5 Go diäär riɔ̈ɔ̈c ku gutkë kenhïïm piny. Go röör wën lueel tënë ke, “Yeŋö ye wek raan pïr bɛ̈n wïc tɛ̈n kɔc cï thou? 6 Acïï tɔ̈ tɛ̈në, acï rot jɔt. Takkë këwäär cï lɛ̈k we ëlä wäär ŋoot yen Galilia, 7 lɔn Manh Raan abï thɔ̈n kɔc rɛc bïk piäät tim cï rïïu kɔ̈u, ku abï bɛn pïr aköl ye nïn diäk.”Mt 16:21; 17:22-23; 20:18-19; Mk 8:31; 10:33-34; Lk 9:22; 18:31-33 8 Go diäär wël wäär cï Jethu lɛ̈k ke tak.

9-10 Maria Magdalena, ku Joanan, ku Maria man Jemith ku diäär kɔ̈k, kek aake cï la raŋ nhom. Nawën dhukkë ke la kɔc Jethu buɔɔth kathiäär ku tök ku atuuc kɔ̈k, lɛ̈k kë cï rot looi. 11 Go atuuc tak lɔn ë yen wɛ̈t lueth, ku cïk gam. 12 Go Pïtɛr rot jɔt ku riŋ raŋ nhom bï la tïŋ. Nawën guŋ yekɔ̈u piny ku tïŋ raŋ yic, ke tïŋ alɛ̈th wäär cï guɔ̈p Jethu der kepɛ̈c. Go dhuk baai ke cï gäi aya kë cï rot looi.

13 Ya aköl töŋ awën, ke kɔc Jethu buɔɔth karou jɔt röt bïk la pan cɔl Emauth, ku ë mec kek Jeruthalem tɛ̈ cït kilomïter thiäär ku tök. 14 Tɛ̈wën ciɛth kek ke jam ku takkë käk cï röt looi, 15 ke Jethu bɔ̈ ku ciɛth ke kuany keyöth. 16 Ku mär këdäŋ kepuɔ̈th bïk cïï ŋic. 17 Go Jethu ke thiëëc, “Yeŋö bakë lueel tɛ̈thɛɛr awën ciɛth wek?” Gokë kɔ̈ɔ̈c ku dötkë piny ke cï kenyïn wel. 18 Go raan tök kamken cɔl Kliöpath wɛ̈tde bɛ̈ɛ̈r, “Adhil a yïn raan töŋ rɛ̈ɛ̈r Jeruthalem kuc käk cï röt looi thïn ye nïnkä yiic.”

19 Go Jethu thiëc, “Ye käŋö?” Gokë bɛ̈ɛ̈r, “Aa käk cï röt looi tënë mony cɔl Jethu, raan Nadharet. Käk cï looi ku wël cï lueel aye nyuɔɔth lɔn ye yen raan ril käk Nhialic tïŋ. Ku acï Nhialic ku kɔc ëbën gam lɔn ril yen këriëëc ëbën yic ye lueel ku looi. 20 Acï kɔckuan dït käk Nhialic ku kɔc piööc lööŋ dɔm ku gɛ̈mkë bäny mac baai bï tɛ̈m thou, ku piɛ̈ɛ̈tkë tim cï rïïu kɔ̈u. 21 Ku ë yeku ŋɔ̈ɔ̈th lɔn ye yen raan bï kɔc Itharel waar kärɛc yiic. Ku ë nïn kadiäk ëmën tɛ̈n looi käkkä röt. 22-23 Diäär kɔ̈k akuɔ̈tda yic, aake cï riɛɛl raŋ nhom wën anhiäk, ku lek dhuk ke wɛ̈t cï ɣook bɛ̈n cɔl agɛ̈i lɔn liiu guäpde raŋ yic. Ku lɔn cï kek atuuc Nhialic cie lɛ̈k ke lɔn pïïr Jethu tïŋ. 24 Go kɔc kɔ̈k kamkua riŋ bïk la tïŋ. Ku yökkë ayic lɔn liiu guɔ̈p Jethu raŋ yic, cït tɛ̈ cï diäär ye luɛɛl thïn.”

25 Go Jethu lɛ̈k ke, “Wek aa kɔc cïn kë ŋiɛckë! Wek aacie käk cï kɔc käk Nhialic tïŋ lɛ̈k we ye lac gam! 26 Këc kɔc käk Nhialic lueel wäär, lɔn bï Raan cï lɔc ku dɔc käjuëckä kaŋ guum bï jal la Bäänyde yic.” 27 Ku tët Jethu ke käk cï lueel riɛnke wël thɛɛr Nhialic yiic, jɔɔk athör Mothith agut käk cï kɔc käk Nhialic tïŋ gɔ̈t.

28 Nawën cïk thiɔ̈k kek pan awën le kek thïn, ke Jethu loi rot ke cït raan bɛr tueŋ. 29 Gokë pëën ku luelkë, “Rɛ̈ɛ̈r ke ɣo, akɔ̈l acï cuɔl.” Go la baai ke ke. 30 Tɛ̈wën cï kek nyuc bïk mïth, ke Jethu löm ayup ku dɔɔc ku bɛny yic, ku gɛ̈m ke. 31 Nyin yic tɛ̈wën ke ŋickë ku mɛ̈r bïk cïï ben tïŋ. 32 Gokë röt thiëëc ë röt, “Ɣo këc puɔ̈th ayum tɛ̈wën jiɛɛm yen kek ɣo, ku teet wël cï gɔ̈t thɛɛr tënë ɣo.”

33 Ku jɔtkë röt nyin yic ku dhukkë Jeruthalem. Ku yökkë kɔc Jethu buɔɔth kathiäär ku tök ku kɔc kɔ̈k ke cï kenhïïm mat, ku lëkkë ke, 34 “Bɛ̈ny acï rot jɔt ayic, ka cï rot nyuɔ̈th Pïtɛr.” 35 Ku jɔl kɔc wën bɔ̈ Emauth karou kë cï rot looi dhël yic teet, tɛ̈ cï kek bɛ̈ny ŋiɛc thïn wën bɛny yen ayup yic.

36 Wën ŋot jiɛɛm kek, ke Bɛ̈ny bɔ̈ ku kɛ̈ɛ̈c kamken ku lueel, “Bï dɔ̈ɔ̈r arëër ke we.”

37 Gokë pɛ̈k wei ku riɔ̈ɔ̈ckë ëbën ku takkë lɔn yen atiɛ̈p yen yekë tïŋ. 38 Goke thiëëc, “Yeŋö riɔ̈ɔ̈c wek? Yeŋö ye wek diu lɔn cïï yen ye ɣa? 39 Tiɛ̈ŋkë ɣacin! Ku tiɛ̈ŋkë ɣacök, ee ɣɛn ayic. Gatkë ɣa, ku abäk tïŋ rin atiɛ̈p acie la adiɔ̈ɔ̈ŋ ku yom cïmën ye wek ke tïŋ kek ɣa.” 40 Ku wën lueel yen kënë, ke nyuth yecin ku yecök ke. 41 Ku ŋot cïk gam, rin miɛt dïït cï kek puɔ̈th miɛt ku gäi dïït cï kek gäi. Go Jethu ke thiëëc, “Le miëth camkë tɔ̈ thïn?” 42 Gokë gäm rɛ̈c cï tuak 43 ku cuet ke dɛɛi kek ëbën.

44 Ku jɔl lɛ̈k ke, “Käkkä gup aa käk ca lɛ̈k we wäär ŋot rëër ɣɛn ke we, lɔn bï këriëëc ëbën cï gɔ̈t Löŋ Mothith yic, ku athör kɔc käk Nhialic tïŋ ku diɛt Nhialic yic aya ë riɛnkiɛ̈, aa dhil röt tiɛɛŋ tɛ̈den.” 45 Ku kony ke bïk wël thɛɛr Nhialic deet yiic, 46 ku lëk ke, “Ayakë tïŋ tɛ̈ cï ye gät thïn lɔn Raan cï lɔc ku dɔc, ë bï gum ku jɔt rot raŋ yic aköl ye nïn diäk. 47 Ku acï wël cï gɔ̈t lueel aya lɔn dhil kɔc pinynhom ëbën, jɔɔk Jeruthalem lɛ̈k bïk kepuɔ̈th wɛ̈l Nhialic, bï käracken päl piny. 48 Wek aacï käkkä tïŋ ke cï kenhïïm tiɛɛŋ. 49 Ku wek abï tuɔ̈c Wëi Nhialic wäär cï Wä lueel. Rɛ̈ɛ̈rkë geeu ɣet aköl bï riɛl nhial kënë bɛ̈n tënë we.”

50 Nawën ke Jethu jiël ke ke ku lek Bethanï. Ku jɔt yecin nhial ku dɔɔc ke. 51 Tɛ̈wën dɔɔc yen ke, ke jiël tënë ke ku jɔt ë nhial. 52 Gokë door ku dhukkë Jeruthalem ke cï puɔ̈th miɛt. 53 Ku keek aake ye lac rëër Luaŋ Nhialic ke lec Nhialic.