13
Witi ko segei maga wudu taka
(Maka 4:1-9; Luka 8:4-8)
Biame hedebe ogoso Yesu moso kuloduga peegoo dileso Gelili abei pee mapoo meileso biaso. Luka 5:1-3Yo omapoo badoboome, odoo susuga oso yayo eligi goo ee dulame yimapoo sibileso diya mooloogoodooso. Eseme Yesu yo du mapoo daboogoloso eligilone badoboome, odoo susuga mubiyodoga tebisamolone duluga meleeso.
Osoloso yayo goo susuga maga wudu takolone odoo susuga mapoo eligilone egeesee takaso, “Niba dui. Biame heeso odoo hee witi wo ko segelame diso. Yo witi wo ko sogomo sileeme, ko abo eli domopoo misigedibaso. Eseme só aboso sibileso neso. 5-6 Osoloso witi wo ko abo yugo kauwe mi mapoo misigediba ee bou saga pisigaso. Esino osoko pa oso dei moodoolone witi wo ko saga wediaso. Bei, too delega. Osoloso witi wo ko abo dagi we ti kauwe kadee mapoo misigedibaso. Osoloso bou pisigaso. Esino we ti sabolo palaga tiso tiademe susuga wediaso. Osoloso witi wo ko abo mi tekepo mapoo misigedibaso. Osoloso oso bou pisigaloso kakauwuloso ko diya palagaso. Egeesi ma kulodu witi wo ko aboso homokoko 100 egeesi palagaso. Osoloso aboso 60 egeesi palagaso. Osoloso aboso 30 egeesi palagaso. Odoo niba dulubolo, esiga to ayo hagee takoo medee dui!”
Bei kasalame Yesuye wulo ka wudu takomo siliyo?
(Maka 4:10-12; Luka 8:9-10)
10 Osoloso Yesu o hamamee dili odoo oso sibileso Yesu mapoo egeesee takaso, “Nayo kasalame odoo mapoo wulo ka wudu takomo siliyo?” diso.
11 Eseme Yesuye nei dimapoo egeesee takaso, “Niyo Godeeye wiligi doloso badeli goo ee diya gooleedalaiso. Godeeye wiligi doloso badeli goo ee daga mada meleeso. Esino Godeeye epedee hamapoo nimapoo olo yilige buguso. Esino yayo odoo abo mapoo yilige bigile. 12  Mat 25:29; Maka 4:25; Luka 8:18; 19:26Esiga to taka duli odoo mapoo Godeeye goo goolee tekepo bei tenelaiso. Esino edebeeyo mo to dulega poogooga, Godeeye yimapoo goo goolee tekepo pepooko egee molo see eyo peedee dalaiso. 13 Ayo odoo mapoo wulo wudu takomo siliso. Bei,
‘diayo ogoloso medee kibiya egelega pagalame.
Osoloso diayo duloso goo eyo bei medee kibiya gooleedelega pagalame.’
14  Isa 6:9-10; Yon 12:40; Diye 28:26-27Osoloso Godee maga to toloso kokodo takomo sili odoo Aisayaye taka to oso goo diayo moodeli sabolo teibaso. Bei, yayo egeesee takaso,
‘Diayo medee hodu dileso to taka duleiso,
esino goo eyo bei diayo medee kibiya gooleedalaime.
Osoloso diayo medee hodu dileso agalaiso,
esino goo eyo bei diayo ogoloso gooleedalaime.
15 Bei, diba tei goo ee gooleedalai gowoolone, dieso dibada deeso dia dulu tobodo osoloso dia howo gisigaso.
Esiga diba goo eyo bei ee gooleedalai tebile.
Esino diayo ogoloso, osoloso duloso goo goolee tekepo toloso, amapoo wedi simi diepi,
ayo dibada goo tokenee hapoloso boobado bigiliyo.’
16  Luka 10:23-24Esino Godeeye mo hamamee dili odoo nimapoo goomogoso. Bei, niyo ayo moodoo goo ee ogoloso duloso gooleedoo maga. 17 Esiga ayo nimapoo taka. Godee maga to toloso kokodo takomo sili odoo daga debei sabolo osoloso Godeeyo howo woola tekepo debeli odoo oso niyo epedee egee ogomolo goo ee agalai doloso bameleeso. Esino diayo egele. Osoloso niyo epedee egee dumolo goo ee dulei doloso bameleeso. Esino diayo dule.”
Wudu taka goo eyo bei
(Maka 4:13-20; Luka 8:11-15)
18 Yesuye see tobu egeesee takaso, “Esiga witi wo ko segei maga wudu taka goo eyo bei medee dui. 19 Esiga odoo abo witi wo ko oso eli domopoo misigediba egeesi masi doso. Diba to tekepo Godeeye wiligi doloso badeli goo ee duloso medee kibiya gooleedelega poogooga, Saitenso sibileso Godeeyo to dibada sooloo ma kulodu melee yayo peedee deliso. 20 Osoloso odoo abo witi wo ko oso yugo kauwe mi mapoo misigediba egeesi masi doso. Esiga diayo Godeeyo to taka duloso goomoga sabolo saga teliso. 21 Esino Godeeyo to oso dia sooloo ma kulodu too medee koo meili. Esiga diayo Godeeyo to duloso biame deiyepo mapoo tei teliso. Esino diayo Godeeyo to mapoo tei too goo maga hegi goo sabolo osoloso dala goo oso dimapoo siboga, diayo Godeeyo to mapoo tei too goo ee saga pegeliso.
22  Luka 12:16-21; 1Tim 6:9-10, 17Osoloso odoo abo witi wo ko oso dagi we ti kauwe kadee mapoo misigediba egeesi masi doso. Diba Godeeyo to duloso tei teliso. Esino mi hamapoo dabalai maga goo kodia sabolo osoloso bi bei doloso dabalame goolee oso dibada tei too tokenee peliso. Egeesi maga diayo tei too goo oso homokoko masi koo peli.
23 Osoloso odoo abo witi wo ko oso mi tekepo mapoo misigediba egeesi masi doso. Diayo Godeeyo to duloso gooleedeliso. Esiga odoo aboso homokoko masi 100 egeesi peliso, osoloso aboso 60 egeesi peliso, osoloso aboso 30 egeesi peliso.”
Witi wo ko sabolo osoloso obu ko sabolo
24 Osoloso Yesuye see hee wudu takolone odoo mooloogoodoo mapoo egeesee takaso, “Godeeye wiligi doloso badeli goo ee egeesi masi moloso. Odoo heeso witi wo ko o homolee mapoo segeiso. 25 Esino gesi odoo susuga tiesamolome, yimapoo ha teli odoo oso sibileso yayo witi wo ko segei homolee omapoo obu ko sogoloso diso. 26 Esiga witi wo ko segei olo kauwudoloso ko poome, obu ko segei sabolo hodobo palaso.
27 Eseme o tou teli odoo aboso sibileso egeesee takaso, ‘Nee homolee ma kulodu hedebe witi wo ko segeino, see kasi maga obu sabolo ka paladeeyo?’ dee takaso.
28 Eseme yayo nei egeesee takaso, ‘Imapoo ha teli odoo oso sibileso ka segei molodoo,’ diso.
Eseme o tou teli odoo oso yimapoo egeesee takaso, ‘Iyo dileso obu egee tigaloso peegoo togobisilei no goomogodo?’ dee takaso.
29 Esino yayo dimapoo egeesee takaso, ‘Haye, niyo na tige. Bei, niyo tigaga, witi wo ko segei sabolo tigebigiyaga. 30 Esiga o diesono hodobo esee paladee dee. Osoloso ko goolai biame mapoo mo tou teli odoo oso daga obu ee tigaloso dou mapoo toodee dalaiso. Esino witi wo ko segei oso paladee ee gooloogaloso mo nei mageli moso mapoo mooloogoo magee dalaiso.’ ”
Yesuye ko pepooko masted deli sabolo osoloso yist maga wudu taka
(Maka 4:30-32; Luka 13:18-21)
31 Osoloso Yesuye see hee wudu takolone o hamamee dili odoo mapoo egeesee takaso, “Godeeye wiligi doloso badeli goo ee egeesi masi moloso. Odoo heeso ko pepooko masted deli todileso o homolee mapoo segeiso. 32 Esino ko abo ma kulodu ko masted deli hagee diya pepooko. Esino ko pepooko oso bou pisaloso kauwuga, homolee ee ma kulodu homo su oso toowa malaiso. Osoloso sóso omapoo sibileso o dee mapoo ou tegelaiso.”
33 Osoloso Yesuye see hee wudu takolone dimapoo egeesee takaso, “Godeeye wiligi doloso badeli goo ee egeesi masi moloso. Soboso wo palawa silame daga homolone, wo toowa ee ma kulodu yist pepooko kukoseliso. Osoloso yist pepooko oso wo palawa ee diya koudiliso.”
34 Esiga Yesuye odoo mooloogoodoo mapoo goo susuga hagee eligilame dimapoo wulo wudu takeliso. 35  Psa 78:2Yayo goo hageesee tomo sili egee Godee maga to toloso kokodo takomo sili odoo oso taka sabolo tebilame ka eligimo sili. Bei, yayo egeesee takaso,
“Ayo odoo mapoo Godeeyo to eligilone
wulo wudu takomo sileiso.
Osoloso mi toowa bei mooloogolone goo mada melee ee
see ayo woola yilige bigileiso.”
Witi wo ko sabolo osoloso obu maga wudu taka goo eyo bei
36 Yesuye odoo mooloogoodoo diye doloso, yo see moso kulodu palaso. Eseme o hamamee dili odoo oso yimapoo sibileso egeesee takaso, “Witi wo ko segei sabolo osoloso obu ko segei omaga wudu taka goo eyo bei nayo imapoo medee kibiya takee,” diso.
37 Eseme Yesuye dimapoo egeesee takaso, “Witi wo ko segeli odoo ee Odoo Holo aso. 38 Osoloso witi wo ko segei mi ee mipoo toowa hagoso. Osoloso witi wo ko ee Godeeyo owolo dioso. Esino obu ko ee Saiteneeyo owolo dioso. 39 Egeesi ma kulodu obu ko segeli odoo ee Saitenso. Osoloso goolai biame ee biame hoo poogoo oso. Osoloso witi wo ko goolai odoo ee Godeeyo momaiye oso.
40  Yon 15:6Esiga obu tigaloso dou mapoo toodeli egeesi masi ee biame hoo poogoo mapoo Odoo Holo ayo Saiteneeyo owolo dio ee dou mapoo egeesee toodalaiso. 41-42  Mat 8:12; 24:31; 25:31; Maka 13:27Egeesi ma kulodu Odoo Holo ayo mo momaiye diye dalaiso, diayo dileso odoo goo tokenee mapoo gido dili odoo sabolo osoloso goo tokenee teli odoo ee gilimadoloso dou mi mapoo toodalaiso. Eseega diayo ee ma kulodu dobolone pisa sabolo mei gisile sabolo dabalaiso. 43  Dan 12:3Esino Godeeye tekepo deli odoo oso Ma Godeeye wiligi doloso badeli mi mapoo osokoso pa masi palaiso. Odoo niba dulubolo, esiga to ayo hagee takoo medee dui!”
Molee mada magoo maga wudu taka
44 “Esiga Godeeye wiligi doloso badeli goo ee egeesi masi moloso. Odoo heeso daga hoogoo bi medee tekepo molee toowaso too mi ma kulodu mada magoo ee odoo heeso mi doomeleso egeiso. Yo bi egee ogoloso see tobu miso gagaso. Osoloso goomoga sabolo o mosopoo wedi dileso o bi susuga odoo abo mapoo teneloso nei molee tooso. Osoloso yayo molee oso mi egee tooso. Osoloso bi medee tekepo mada mi ma kulodu magoo sabolo yayo tooso.”
Beegee maga wudu taka
45 “Esiga Godeeye wiligi doloso badeli goo ee egeesi masi moloso. Odoo heeso beegee esiamo siliso. 46 Yayo esiamo siloso beegee medee tekepo ogoga, yo see dileso o bi susuga odoo abo mapoo teneloso nei molee teliso. Osoloso yo molee oso beegee tekepo teliso.”
Pei maga wudu taka
47 “Esiga Godeeye wiligi doloso badeli goo ee egeesi masi moloso. Pei howomoo oluguloso di bei mologa egee misiga egeesi masi moloso. 48 Egeesi ma kulodu pei mapoo di bei mologa, di kebili odoo oso dia pei booboosee mapoo gimagoloso dobolone di piliso. Osoloso di tekepo ono o ma kulodu soliso, esino di edebeeyo koo nali ee peegoo togobiseliso. 49 Esiga biame hoo poogoo mapoo goo hageesi masi oso peledabalaiso. Esiga Godeeyo momaiye aboso mipoo hamapoo sibileso Godeeyo howo woola tekepo debeli odoo sabolo osoloso goo tokenee teli odoo ee domo pileiso. 50  Mat 13:42; Luka 13:28Osoloso goo tokenee teli odoo ee Dou mi mapoo toodalaiso. Eseega diayo ee ma kulodu pisa sabolo dobolone mei gisile sabolo dabalaiso.”
51 Yesuye o hamamee dili odoo mapoo egeesee takaso, “Niba ayo hagee takoo goo susuga eyo bei medee gooleedosomo?” diso. Eseme diayo nei egeesee takaso, “O. Iba gooleedoso,” dee takaso.
52 Eseme Yesuye dimapoo egeesee takaso, “Tei too odoo agayo Godeeyo to eligilone, Godeeye wiligi doloso badeli goo ee gooleedoloso badoga, yo moso eyo ama masi badoso. Yayo moso ee ma kuloduga bi dia sabolo osoloso nape sabolo toloso ka tosibo dalaiso.”
Yesu o mosobia oso gowe
(Maka 6:1-6; Luka 4:16-30)
53 Yesuye odoo susuga mapoo wudu takemelee koodobuloso mi hagee poogoo diso. 54  Yon 7:15Yo see wedi dileso o midee Nasalet mapoo badolone diayo howo gisili moso mapoo peleso Godeeyo to odoo mapoo eligilame bei mooloogooso. Eseme odoo susuga oso yayo eligi duloso diya howoogadolone egeesee takaso, “Odoo hagoso goo egee eligimo silo kapoo tobele? Osoloso yayo goo toowa opusomo di egee moodoomo silo, kitulugu kapoo tobele? 55  Yon 6:42Yo wulo Meliyo owolo. Osoloso yo wulo moso tegeli odoo hamapoo badeli eyo owolo. Osoloso yo Yemes, Yosep, Saimon, osoloso Yudas egee bia dia emei. 56 Osoloso obooba dio onosee ibolo hodobo hamapoo doso. Esiga goo susuga egee Yesuye kasee moodoomo silosomo?” dee takaso. 57  Yon 4:44Esiga diayo egeesee goolone Yesuye eligi goo ee talai goweso.
Eseme Yesuye dimapoo egeesee takaso, “Edebeeyo Godee maga to toloso kokodo takomo sili odoo eyo to duloso mesiliso. Esino o mosobia sabolo osoloso o soosoo oso o to mapoo duloso koo mesili,” diso.
58 Esiga Yesuye diayo tei telega poogoloso debei goo ee ogoloso o mi omapoo goo toowa opusomo di abo moodele poogooso.

13:2: Luka 5:1-3

13:12: Mat 25:29; Maka 4:25; Luka 8:18; 19:26

13:14: Isa 6:9-10; Yon 12:40; Diye 28:26-27

13:16: Luka 10:23-24

13:22: Luka 12:16-21; 1Tim 6:9-10, 17

13:35: Psa 78:2

13:40: Yon 15:6

13:41-42: Mat 8:12; 24:31; 25:31; Maka 13:27

13:43: Dan 12:3

13:50: Mat 13:42; Luka 13:28

13:54: Yon 7:15

13:55: Yon 6:42

13:57: Yon 4:44