12
Toko Pomnga i mukal nge nang rialonga.
(Mak 2:23-28; Luk 6:1-5)
Lama nge nang rialonga e Jisas tomo e ile wainlangaere o eso a wit a ometa lemi. Na ile wainlangaere kene mesipun or, mako o kulpot wit monngare ma o an ir. Ma Parisire pelie o thepol or ma o ria a Jisas ve, “It Judare ler patorong i ri ve, aro te oma ur aken avele e nang rialonga, ave thepol lom wainlangaere o oma ur aken.”
Ma Jisas i olal werer ole riong ve, “Ava thomu o tital a God ile erere lale ako nge a Devit ome ile tokokoere ole omaing ako mesipun or. Ma i eso a God ile vel lemi, ma ome ile tokokoere o an bret ako ini sungong a God nge, na bret aken kene Moses ile patorong i ri ve, ini inga prisre oenga inga aro o an bret aken. Na ava thomu o tital mun a Moses ile patorong lale ve, ako e nang rialonga elonga prisre ako o voth a Lotu Tepun a Vel o avsa patorong nge nang rialonga, ave ole vothung kerenga avele. Na tho ria thomu, ponange toko omole ako i pomnga rintet nge Lotu Tepun a Vel i ake ru i voth. Na God ile erere i ri vene:
‘Nik plong nge lomu sungong,
aveto tho sis inga ako ve,
lemi moring aro i voth a thomu nge.’ Hosea 6:6
Na aro ve lomumu mire senu nge a God ile riong ake, aro thomu o ri kerenga avele nge tokokoe areko ole vothung kerenga avele. Ma Toko Pomnga Itun i theal mun nang rialonga aken.”
Nge nang rialonga Jisas i pasivenga toko ako imeni kerenga.
(Mak 3:1-6; Luk 6:6-11)
Lama Jisas i plosa nge rem aken, ma i eso a Judare ole lotuonga a vel omole. 10 Ma toko e ako imeni omkolo i voth. Na toko pelie ako o voth mun kene olemi ve aro o pamit a Jisas e riong, mako o nina i ve, “Aro i sivenga tova te pasivenga toko ako e nang rialonga? Moses ile patorong i ri vava?”
11 Ma Jisas i olal ole riong ve, “Aro i vava tova ve omu e ile sipsip omole i matu a vol lemi nge nang rialonga, e? Aro toko aken aro i krima i mo i monteta i me avele? Avele aro i monteta i. 12 Na toko aken kene isivenga rintet nge sipsip, maken patorong i ri kerenga e it avele tova te opoesal toko nge nang rialonga.”
13 Mako Jisas i ria toko meni omkolonga ve, “Ong pavengvengpot menum.” Mako i pavengvengpot i, na a ur e avele, nako imeni i senu werer, ma i ranga ve ini imeni epee anga. 14 Lama Parisire o plosa ma o rirum nge a Jisas ipunrinnga.
God ile umonga ako i ateal i.
15 Jisas ilemi mire nge Parisire olemi ako nge ipunrinnga, mako i plos lelpot nge pen aken, ave pulua pomnga ako o panes i. Ma i pasivenga ni multhanginga alavusnga ako o voth tomo e or, 16 na i ri engeng tokokoere ve o mothong tova o ria othangangaere nge ile omaing. 17 Na i oma venen aken ma i pavelpol nunganga riong ako God ile riong elnga a Aisaia i ri nge. Na ile riong vene:
18 “Ake ini lek umonga ako tho ateal i.
Ok sagu rintet i na lemik sivenga rintet nge i.
Aro tho paeso Onik Riringa a i nge,
mo aro i panongpol nge vothung vengvenga
a toko alavusnga areko okei rel rel.
19 Aro i vol na i presa pres avele,
naro tokokoere o nongpol ile lenga lenging avele a sovengalo.
20 Aro ile vothung kerenga e avele e tokokoe areko ole engenging i pospos,
ranga ve ini lele ako i vulkor,
aro i pavulkor altetpot i avele,
na ranga ve mun ako the lalainga ako i to senu avele,
aro i parinrin i avele.
Naro ile vothung aro i venen aken
i pavurvur ako aro vothung vengvenga
aro ile mong ur alavusnga.
21 Naro tokokoe areko or ini Judare avele,
aro olemio nge i,
naro o men tetal ile opoesaling e or.” Aisaia 42:1-4
Jisas na Belsebul.
(Mak 3:23-27; Luk 11:17-22)
22 Lama toko pelie ako o paes toko e ako a Jisas nge la ako itheki pros na i palav avele, eneke tamata kerenga i voth a i nge. Jisas i pasivenga toko aken, mako toko aken i palav ol na i the werer. 23 Na tokokoere o kukuk nge ur ake Jisas i oma i, ma o ri ve, “Ava ini a Devit Itevinga, e?”
24 Lama Parisire o nongpol ole riong ma o ri ve, “I wistetpot tamata kerengare, eneke oa pomnga a Belsebul i sungu engenging a i nge ma i wistetpot or.”
25 Jisas ilemi mire nge olemi ma i ria or ve, “Aro ve rem omole o omreu pel mo o pun pel, aro rem aken aro i vus. Na aro ve rem lemiare eve vel lemiare osivenga o pun pel, aro o voth lollo mun avele. 26 Thomu o ri ve tho wistetpot a Satan ilengare nge a Satan ile engenging. Aro ve lomu riong aken i nunganga, aro i mirenga ve, Satan ilengare osivenga o pun pel, naro o voth palolo avele. 27 Thomu o ri ve, Belsebul i sung engenging a tho nge mo tho wistetpot tamata kerengare a tokokoere nge. Na anga i sung engenging aken a lomu wainlangaere nge mo o wistetpot tamata kerengare a tokokoere nge, e? Mako lomu wainlangaere o pathengal thomu ako ve, lomu riong i nunganga avele. 28 Tho wistetpot tamata kerengare nge a God ile engenging, na omaing aken i pathengal thomu ako ve, God ile menong e nepes i velpol a thomu nge lale.
29 “Aro toko e i kem toko engenga ile ur elonga a vel lemi vava? Aro i kin tel toko engenga aken nge we lamo i kem ile ur elonga ako i ngo a ile vel lemi.
30 “Toko kathnga ini thengek avele, aro ini lek ngarang. Na toko mun e ako i wol tokokoere a tho nge me avele, akennga i wistetpot or. 31 Mako tho ria thomu, God aro ilemi simikal tokokoere ole vothung kerenga na ole riong kerenga e a God, ave aro ve toko e ako i ri kerengaing nge a God Ioni Riringa ile omaing, aro God ilemi simikal ile vothung kerenga aken avele. 32 God aro ilemi simikal toko ile vothung kerenga ako i ria riong kerenga nge a Toko Pomnga Itun, ave aro ilemi simikal tokokoere ole riong kerenga ako nge a God Ioni Riringa avele. Aro ilemi simikal i ponange na panen mun avele.”
Won ako i kerenga imonnga i kerenga.
33 Ma Jisas i ria mun ve, “Won monnga sivenga aro i velpol nge won sivenga, na won monnga kerenga aro i velpol nge won kerenga. Aro te ate wonre nge omonnga. 34 Thomu ini pilimo kerengare. Lomu vothung i kerenga, naro thomu o pavurvur ako aro o ria riong sivenga avele, eneke ur kathnga ako toko ilemi i vual nge, kene aro i ripot i a iwo. 35 Toko sivenga i paespot ur sivenga ako i voth a ilemi, eneke ilemi i vual nge ur sivengare. Na toko kerenga i paespot ur kerenga ako i voth a ilemi, eneke ilemi i vual nge ur kerengare. 36 Tho ria thomu, nge nang ako God aro i pamit toko alavusnga nge riong, aro o ritet nge ole riong kerenga alavusnga ako o ri nge lale. 37 Na nge lom riong inga, ako aro wong mit nge riong. Mako lom riong aken i pahtengal wong ako ve, wong ini toko vengvenga eve wong ini toko kerenga.”
Pathepolong aolonga nge a Jona.
(Luk 11:29-32)
38 Lamako toko pamirealinga nge a Moses ile patorong tomo nge Parisi pelie o ria a Jisas ve, “Pamirealinga, them sis ve aro wong oma omaing aolonga e ako i pathengal them ve, ong oma a God ile omaing.”
39 Ave Jisas i olal ole riong ve, “Toko na seng areko o mimi ponange, ole vothung i kerenga rintet na o nongal a God ile riong avele. O engeng ve aro o thepol pathepolong ake ini a God ile paatealing, ave aro o thepol pathepolong omole inga, ini pathepolong ako God i oma i a Jona nge. 40 Jona i voth a silang aolonga iopo lemi nge nang or me na mlik or me, naro i venen mun ako nge a Toko Pomnga Itun, aro i voth mun a vuvepun nge nang na mlik or me inga. 41 Na panen nge nang ako God aro i pamit tokokoere nge riong, aro tokokoere e rem pomnga a Ninive, aro o mita, mo o teltun mun thomu Juda areko o mimi ponange omu, eneke o nongpola Jona ile panongpolong, mako o lel okime nge ole vothung kerengare. Naro thomu o nongpol, ponange toko omole ako i pomnga rintet nge a Jona, i ake ru i voth. 42 Panen nge nang ako God aro i pamit tokokoere nge riong, aro seng ako ini nepes a Seba, aro i mita ma i teltun thomu Juda areko o mimi ponange omu, eneke seng aken i plosa nge rem ako i melanga rintet mo aro i nongpol a Solomon ile riong ninengare. Naro thomu o nongpol, ponange toko omole ako i pomnga rintet nge a Solomon, i ake ru i voth, aveto thomu o nongpol ile riong avele.
Tamata kerenga i es werer me.
(Luk 11:24-26)
43 “Na aro ve tamata kerenga i lopot a toko omole nge, aro i esu esa a pen klangklanga mo i kath pen e ako aro i thau i nge, ave i thopolo pen e avele. 44 Ma i ria ienga nge ve, ‘Aro tho lo werer a lek vel la.’ Mako i lo werer ma i thepol ako ile vel ilemi pro na o athe senu i lale na ur alavusnga i ngo vengveng. 45 Lama i es ma i wol tamata kerenga or limai ako o kerenga rintet nge i, ma or alavusnga o eso a vel aken ma o voth nge. Mako toko aken ile mimiong i kerenga rintet nge ile mimiong teltelnga. Aro i venen mun ako e thomu toko na seng kerengare ako o mimi ponange.”
Jisas inina ome ititeinre.
(Mak 3:31-35; Luk 8:19-21)
46 Rongan Jisas i sungu ile riong e tokokoere ma inina ome ititeinre o velpol. O mit inga a vel thekia, ma okei song nge i ve aro o leng leng tomo nge i. 47 Ma toko omole e ako i ria Jisas ve, “Ninom ome titeumre or ako o mit tetal ong a lalanga na olemi ve aro o leng leng tomo nge wong.”
48 Ave Jisas i olal ile riong ve, “Ninek anga? Na titeik angare?” 49 Mako i paninepot a ile wainlangaere ma i ria or ve, “Thepol vet, ninek ome titeikre o voth ake. 50 Toko kathnga ako i panes a Vovo a God a Pen a Urvet ile riong ini teik na luk na ninek.”