13
Riong agelalnga nge toko ako i ul vatharu wit monnga a ometa.
(Mak 4:1-9; Luk 8:4-8)
Nang mun aken Jisas i korpot a vel, ma i es ma i men a thei a pamonlel a Galili a wonwon po ma i patea ile patoraling. Na pulua pomnga ako o mit kalalual i, na nge ur aken Jisas i roa nge wok ma i men nge, na toko na sengre o mit a wonwon po. Lama Jisas i patoral or nge ur pulua nge riong agelalngare. Ma i ria or ve, “Toko omole ako i voth, ma i ul vatharu ile wit monngare a ia ometa. Ma i ul vatharu wit monngare a ometa ma pelie o matu a sovengalo, na menre o an vusa ir. Na wit monnga pelie o matu a um pipo nge ako ulue i sivenga nge avele, na wit areken monnga i metaplo viri viri. Ave rulpo ma nang i povlesa me ma i in rintet or makola o menine, eneke oriripi i teu la avele. Lama wit monnga pelie o matu a kiki lemimi, ma kiki i otun or ma o rin rin. Ave wit monnga pelie o matu a ulue sivenga nge, ma o metaplo sivenga, ma o mon senu. Wit monnga pelie omonnga or mule pa mule na pelie omonnga or mule pa limae na pelie omonnga or mule pa me. Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire senu nge lek riong, mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge lek riong ake.”
Tepun ako Jisas i ri nge riong agelalngare.
(Mak 4:10-12; Luk 8:4-10; Luk 10:23-24)
10 Lama Jisas ile wainlangaere o es toth a i nge ma o nina i ve, “I vova ake ong sungu inga riong agelalngare a tokokoere nge, e?”
11 Mako Jisas i olal ole ninong ve, “God i ria thomu nge ile riong inkinenga lale nge ile menong e nepes ako a Pen a Urvet, ave i pathengal i a or nge avele. 12 Toko ako ilemi mire nge a God, aro God i sungu mun mire pomnga a i nge, mo aro ile mire i pompom rintet. Na toko ako ilemi mire nge a God avele, aro God i eltetpot ile mire posnga ako i voth a i nge. 13 Lek riong agelalnga a or nge itepun vene:
“Aro o nak theu theaing,
aveto aro o thepol senu i avele.
Naro o ta senu otelnga,
aveto aro olemi mire nge mirenga avele.
14 I vene ako ma God ile riong elnga a Aisaia ile riong i velpol nunganga a or nge. Na ile riong i vene:
“ ‘Aro thomu o nongpol vet inga,
ave aro lomumu mire nge imirenga avele.
Aro thomu o thepol vet inga,
ave aro lomumu mire nge imirenga avele.
15 Eneke toko na seng areke olemi rit nge riong nongpolnga,
na otelnga ini plong ol ve aro o nongpol ol riong,
ma otheki molok.
Aro ve ole vothung i venen aken avele,
o pavurvur ako aro o thepol ur e,
na o nongpol ur e,
na olemi mire nge ur e,
na o eksing olemi
Aken aro tho pasivenga or.’ ” Aisaia 6:9-10
16 Lamako Jisas i ria ve, “Aro sapase thomu, eneke thomu o thepol i na thomu o nongpol i. 17 Na tho ria thomu, nomenga God ile riong elngare na toko vengvengare o sis ve aro o thepol ur areko thomu o thepol ir, ave o thepol ol ir avele. Na o sis ako ve, o nongpol riong areko thomu o nongpol ir, ave o nongpol ol ir avele.”
Riong agelalnga nge wit monngare imirenga.
(Mak 4:13-20; Luk 8:11-15)
18 Lama Jisas i ria mun or ve, “Aro thomu o nongpol riong agelalnga mirenga ako nge toko ako i ul vatharu wit monnga a ia ometa lemi. 19 Tokokoe areko o nongpol Panongpolong Sivenga nge a God ile menong e nepes na olemi mire nge mirenga avele, or ranga ve ini wit monnga ako o matu a sovengalo, ma Satan i es a or nge me, ma i eltetpot a God ile riong a oopo lemi. 20 Na wit monnga areko o matu a um pipo nge, o ranga ve ini toko ako i el viri viri a God ile riong tomo nge lemi sivengaing. 21 Ave riong riripi i teu a iopo lemi avele, ma i mit palolo avele. Aro ve matheong na sisisong i velpoltun i, eneke i el a God ile riong, a ur e avele naro i modopu i. 22 Na wit monngare ako o matu a kiki lemimi, or ranga ve ini toko na seng ako o nongpol a God ile riong, ave olemi pompom e vothung ulue anga, na olemi ol nge ur elonga na umtun elnga. Ma ur areken o seltun a God ile riong, ma o ranga ve ini wit monngare ako o pavelpola aning avele. 23 Na wit monnga areko o matu a ulue sivenga nge, o ranga ve ini toko na seng areko o nongpol a God ile riong ma olemi nine nge. Na monnga sivengare i velpol a ole mimiong, ranga ve ini wit areko o mon rinrina ma pelie omonnga or mule pa mule na pelie or mule pa limae na pelie or mule pa me.”
Riong agelalnga nge ngangovpotnga.
24 Lama Jisas i ria mun or nge riong agelalnga e ako ve, “God ile menong e nepes a Pen a Urvet i ranga ve ini toko ako i ul vatharu wit monnga sivenga a ia ometa. 25 Pemliknga omole tokokoere o nong nong, na toko aken ile ngarang i es ma i ulvatharu mun ngangovpotnga omonngare a wit a ometa aken lemi, lama i lo. 26 Na wit monnga sivenga aken i metaploa ma pa omole aro i mon, ma ine ngangovpotnga aken i ploa mun.
27 “Mako toko aken ile umongare o es a i nge ma o ria i ve, ‘Toko pomnga, ong ul vatharu inga wit monnga sivenga a om ometa, na i vova ako ngangovpotnga mun ako i ploa tomo mun nge, e?’
28 “Ma i ria or ve, ‘Lek ngarang e aken i oma vothung aken.’
“Ma ile toko umongare o nina i ve, ‘Ong sis ve aro them es la mo them lekris ir?’
29 “Mako i olal ole riong ve, ‘Avele, thomu o mothong ngangovpotnga aken lekrisnga, aro vene mo thomu o lekris tomo ir nge wit sivengare. 30 Aro o voth venen i pavurvur nge ako aning i motu, naro tho ria toko umongare ve o lekris ngangovpotnga areken tel mo o lulual ir mo o ongtuna ir a won sesenga nge, ave wit monnga aro o pangoo i a ok aning le ngoinga a vel.’ ”
Riong agelalnga nge won monnga ako i posngati.
(Mak 4:30-32)
31 Lama Jisas i ria mun or nge riong agelalnga e ako ve, “God ile menong e nepes i ranga ve ini won monnga ako i posngati ako iion ini ‘Mastet.’ Na toko omole i ela i ma i o i a ia ometa. 32 Na won monnga aken i pospos rintet, ave aro i metaplo ma i aolonga nge aning alavusnga a ometa. Na i velpol ini won aolonga ako menre o oma ole klu a keipun nge.”
Riong agelalnga nge yis.
(Luk 13:18-21)
33 Lama Jisas i ria mun or nge riong agelalnga e ako i ri ve, “God ile menong e nepes i ranga ve ini yis ako seng omole ako i parongu tutunnga a plaua nge ako imathenga i pavurvur nge kilo or mule pa aini, ma i pawima plaua alavusnga aken.”
Jisas i ri inga riong agelalngare.
34 Jisas i panongpol toko na sengre ako nge riong agelalngare. Ile riong alavusnga ako i ria or nge, ini riong agelalnga popepenga. 35 Ile omaing ake kene i pavelpol nunganga God ile riong elnga ile riong ako i ri ve,
“Aro tho panongpol inga thomu nge riong agelalnga.
Na nge riong agelalnga areke
aro tho ria thomu nge ur areko i ngo kine nomenga
ako nge ulue ile velpoling
ma me i pavurvuru ponange.” Buk Song 78:2
Riong agelalnga nge ngangovpotnga imirenga.
36 Lama Jisas i plos lela nge tokokoere ma i koro a vel lemi, mako ile wainlangaere o eso a i nge la ma o nina i ve, “Aro ong ria them nge lom riong agelalnga nge ngangovpotnga ako i ploa a ometa lemi imirenga.”
37 Mako Jisas i olal ole riong ve, “Toko ako i ul vatharu wit monnga sivenga areken ini a Toko Pomnga Itun. 38 Na ometa kene ini ulue ake, na wit monnga sivenga kene ini toko na seng areko o ela a God ile menong e nepes. Na ngangovpotnga kene ini toko na seng areko ini a Satan ile. 39 Na ngarang ako i ul vatharu ngangovpotnga omonnga kene ini a Satan, na lelinga a nang kene ini ulue ake ile vusong, na lelongare kene ini enselre.
40 “Tokokoe areko o veliloal ngangovpotnga aro o asesu or a won sesenga nge. Aro i venen aken panen nge ulue ake ile vusong. 41 Toko Pomnga Itun aro i pakepot ile enselre nge ile menong e nepes mo o eltetpot alavusnga areko o patelek tokokoere nge vothung kerenga omanga, na tokokoe mun re alavusnga ako o oma vothung kerenga. 42 Naro o asesu or a won sesenga aolonga nge naro o tang na o atitet owo pupo. 43 Naro toko vengvengare aro oni peti i tolilis ranga ve ini nang le tolilisong a Otema a God ile menong e nepes. Na aro ve toko e i sis ve aro ilemi mire senu nge lek riong, mo i sivenga ako aro i ta senu itelnga nge lek riong ake.
Riong agelalnga nge ur e ako iolonga i roro ako i ngo a ometa lemi.
44 “God ile menong e nepes a Pen a Urvet i ranga ve ini ur e ako iolonga i roro ako o tetun kine i a ometa lemi. Ma toko e ako i thepol i, na i parong kine werer mun i. Na i es ol tomo e lemi sivengaing na i sungpot ile ur elonga mo tokokoere o ol i. Lama i lo werer mo i ol ulue tomo e ometa aken.
Riong agelalnga nge pengep otoli ako iolonga i roro rintet.
45 “Na God ile menong e nepes a Pen a Urvet i vene ke: Toko e ako i ortet pengep otoli sivengare. 46 Lama i sangpolo omole ako iolonga i roro rintet, mako i sungpot ile ur elonga ma tokokoere o ol i. Lama i ol pengep otoli aken nge.
Riong agelalnga nge susua.
47 “Na God ile menong e nepes kene i vene mun ke. Toko pelie ako o ulu oa susua a thei mo o ting silang rel relnga pelie. 48 Ma susua i vual rintet nge silangre, mako o monteto i a thei wopo, ma o menu mo o thomre silang areken. Sivesivengare o paenu ir a alal lemi na kerengare o ases ir. 49 Naro i vene re aken nge ulue ake ile vusong, enselre aro o es me mo o thomreu toko kerengare a epee na toko sivesivengare a epee, 50 naro o asesu kerengare a won sesenga aolonga nge naro o tang na o atitet owo pupo.”
51 Na Jisas i nina ile wainlangaere ve, “Lomumu mire nge riong areken mirenga?”
Ma o olal ile riong ve, “Nala.”
52 Lama i ria mun or ve, “Vene ake na toko pamirealingare nge a Moses ile patorong or omole omole ako olemi mire mun nge riong ako nge a God ile menonga e nepes a Pen a Urvet, or ranga ve ini vel aolonga tokoninga ako i eltetpot ur pelie nge ile ur elonga imei, na i eltetpot ur ponganga tomo e ur neginga.”
Nasaretare o mothongal a Jisas.
(Mak 6:1-6)
53 Lama Jisas i pavus ile riong agelalngare ringa, ma i plosa ol nge rem aken. 54 Ma i es ol a ile rem tepun la, ma i panongpol toko na sengre a Judare ole lotuonga a vel. O nongpol i ma o kukuk nge ile panongpolong, ma o ri ve, “Toko aken i el mire na engenging nge pathepolong omanga a pen kath, e? 55 Lemir mire ako ve, toko ake ini vel aringa aton itun e. Na inina ini a Maria, ma ititeinre kene or ini a Jems na Joses na Saimon na Judas. 56 Ma ilulunre or mun kene o voth ake tomo e it, na i vova ake i pavurvur nge ur areke omanga, e?” 57 Ma oni plongal i.
Mako Jisas i ria or ve, “Riong elnga e kene olemi sivenga nge i nge
pen alavusnga ako i es nge, aveto ile pen tepun tomo nge ile vel lemiare, kene avele.”
58 Na Jisas i oma pathepolong pulua a or nge avele, eneke olemio nge i avele.