3
Jesus matëëh noo gó ky n'aa hahỹỹh
1 Najis haa, pawóp däg bë ỹ ma erih do hahỹỹh. Pooj jé bë ỹ ma erii wät doo, hahỹ na-ããj hẽ bë ỹ wén ma erih, bë hyb n'aa esee hyb n'aa pooj jé kaher'oot do paah, baad ub bë hyb n'aa newëë hyb n'aa. 2 Ỹ karẽn bë hyb n'aa esee p'ooj ub P'op Hagä Do ky n'aa rod tsyt hẽ ta wë kasëëw bong do raher'oot do paah. Ỹ karẽn bë hyb n'aa esee na-ããj hẽ Jesus, ër Wahë N'aa, ër h'yyb tym dëëb mejũũ do paah, ajyy Kristo mejũũ do bë wë heboo nä do bë hã ma met'ëëg wät doo. 3 Taw'ããts hẽ baad bë bahapäh hahỹỹh: Jesus matëëh do pooj jé ti abok da nesaa do sa h'yyb karẽn do jawén habok doo, Jesus matëëh do ky n'aa rawajehëët doo. 4 Hahỹỹ da d' sa kyyh: “Matëëh mäh, taky däng paah. Te hub tado bä, ny tawät? Bë hegãã”, näk, “ër wahë n'aa ër pooj jé habong do dejëb kän. Ti hadoo né hẽ, paa hado had'yyt hẽ. Dooh takaja bä tamatëëh do pooj jé metëë n'aa.*Matew tëg eh do 24 hã takerii däk Jesus her'oot do takajaa do pooj jé metëë n'aa. Dooh ta ti kaja däg sa nooh, ta ti rawén wajehëët Jesus matëëh do ky n'aa. Nayyw hẽ Jesus matëëh, ta hã h'yy ka'eeh do wób red'oo. Nayyw hẽ takanaja bä kä, ta wób raky sëm Jesus ky däng do paah. Paa hado had'yyt hẽ badäk hahỹ kapahuuj wät noo gó naa”, näk da sa kyyh. 5 Dooh rakarẽn bä rah'yy kadawuung bä, P'op Hagä Do ky haj'aa p'ooj ub wë kapahuuj wät doo. Dooh rakarẽn bä rah'yy kadawuung bä naëng bä naa k'ããts bawooj däk do ganyyh doo, ta ky haj'aa. Naëng tetyn hõm, bawooj däk do banyy däk hyb n'aa. 6 Dooh rakarẽn bä rahyb n'aa es'ee bä naëng hag'yyp doo me P'op Hagä Do gawats'iik paa badäk hahỹ tapahuunh do paah, ta hã habong do sii hẽ. P'op Hagä Do ky haj'aa tii. 7 Wë, papỹỹj, kamarab, sagõõh, badäk hahỹỹ da hẽ ji hapäh do P'op Hagä Do enyyw däk, tii d' P'op Hagä Do ky däng do hyb n'aa, tëëg hõõ me ragawatsik hyb n'aa. P'op Hagä Do enäm nä ta tii. Tagawats'iik noo gó kä, sahõnh hẽ ta hã waneh'ëëh do tagawatsiig kän. 8 Bë mabaan manä hahỹ najis haa: P'op Hagä Do hã sét pénh né hẽ sét ta baab, miw ta baab. 9 Dooh P'op Hagä Do hyb n'aa p'eed bä taky däng do tamoo wät hyb n'aa, ta wób red'oo. Tii d' nado. P'op Hagä Do ky däng do tawén kanajaa nä, bë tahyb n'aa b'aah do hyb n'aa. Dooh né takarẽn bä gawatsik péh. Takarẽn sahõnh hẽ rah'yy kawereem, ta hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa paawä. 10 Ti hadoo né hẽ, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do kajaa né da. Rah'yy kanapeet bä, raganadaa bä takajaa da. Ji ganada do hadoo hets'ëëk do kajaa. Ti hadoo Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do kajaa doo. Nayyw hẽ wë gawatsik da, hawyp do hadoo. Sahõnh hẽ adẽẽ bëëh da tak'ëp haju do haj'aa. Tii bä dewuh da. Badäk hahỹỹh, sahõnh hẽ ta hã hanäng do na-ããj hẽ P'op Hagä Do ky n'aa etyy da tagawatsik hyb n'aa.†Tahajaa na-ããj hẽ ji erii bä: “Badäk hahỹỹh, sahõnh hẽ ta hã kapahuuj wät do na-ããj hẽ aooj jëng da.”
11 Tii da sahõnh hẽ P'op Hagä Do gawats'iik do hyb n'aa da, taw'ããts hẽ tsyt hẽ nesaa do mahä̃nh baad bë babok P'op Hagä Do wë. Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do karẽn doo da bë babok, 12 baad bë gadaa nuuj jé Kristo kajaa doo, P'op Hagä Do ky däng do paah. Taw'ããts hẽ nayyw hẽ ta ti kajaa bë an'oo bä.‡Ji ky n'aa etsẽẽ, nayyw hẽ takajaa hyb n'aa. Ji h'yy kawareem P'op Hagä Do wë, takarẽn doo da had'yyt ji bawät hyb n'aa. Ji h'yy kahas'ããp Kristo ky n'aa ji mahũũm do hã, sahõnh hẽ badäk hahỹỹ bä habong do raky n'aa napäh hyb n'aa na-ããj hẽ, Peed hanäng pé tahyb n'aa péh, taw'ããts hẽ nayyw hẽ ta ti kajaa bë an'oo bä, taher'ood bä. Ta ti noo gó kajaa bä kä, wë aooj jëng da. Sahõnh hẽ adẽẽ bëëh da tak'ëp haju do haj'aa. 13 Sahõnh hẽ ta ti awäd né paawä, ëër, Jesus hã h'yy ka'eeh doo, ër gada wë papuuj, badäk hahỹ papuuj P'op Hagä Do ky däng doo da. Jããm hẽ baad hadoo doo, P'op Hagä Do karẽn doo da habok do sa panang tii.
14 Ti hyb n'aa najis haa, ta ti bë gahëën do hyb n'aa, taw'ããts hẽ tak'ëp bë hyb n'aa tam'aah tak'ëp baad ub bë babok hyb n'aa, tak'ëp baad ub bë bahadoo hyb n'aa P'op Hagä Do hã. Tak'ëp bë hyb n'aa tamah, h'yyb nyyw gó bë baboo had'yyt hẽ hyb n'aa ta wë, P'op Hagä Do bahapäh hyb n'aa. 15 Bë hyb n'aa newë hahỹỹh: H'yyb jawyg gó Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do gada nä, nayyw hẽ takanajaa, ji kedëëb wät hyb n'aa banesaa hẽnh ji taky n'aa etyy do mahä̃nh. Tii da na-ããj hẽ Paw-Ro, ër hỹỹj hadoo do ër kamahä̃n do bë tama erii wät. Bë tama erii wät P'op Hagä Do h'yy gan'yyh doo da ta hã. 16 Ti ky n'aa né hẽ tama erii wät sahõnh hẽ tama erih do hã. Tama erih do mahang ti anäng hãd hejoonh doo, tak'ëp ji hyb n'aa manatakä bä, dooh ji maa napëë bä tahanäng péh. H'yy gatemah doo, h'yy keh'ỹỹt doo, rawareem Paw-Ro erii wät doo. Ta see hadoo ta ky n'aa ran'oo bä. Tii da na-ããj hẽ rawareem P'op Hagä Do kyy kerih do wób. Sa daaj hẽ sa ky n'aa katakyyk baad nadoo do hã. 17 Ta ti bë hapëë däk do hyb n'aa, najis haa, taw'ããts hẽ bë hyb n'aa matakä, ta s'ee hẽnh P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do ky nadah'eeh do bë rah'yyb mahũũm mahä̃nh te hub nadoo do rama metëëk doo me. H'yy kanehỹỹd né paawä bë da hẽ, sa kyyh bë maa newë bä, bë da h'yy kah'ỹỹt. Ta tyw n'aa baad hadoo do bë erét da sa kyyh bë maa newë bä. 18 Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do kyyh hã bë hyb n'aa matakä had'yyt hẽ, Jesus Kristo, ër Wahë N'aa, ër h'yyb tym dëëb bë wë taky enyym do takahũũm had'yyt hẽ hyb n'aa, baad Kristo bë bahapäh hyb n'aa na-ããj hẽ bë h'yyb gó. Taw'ããts hẽ ti né hẽ ji j'aa etsëë had'yyt hẽ! Ỹỹ. Tii d' né hẽ. Taw'ããts hẽ. Jããm hẽ kä.
*3:4 Matew tëg eh do 24 hã takerii däk Jesus her'oot do takajaa do pooj jé metëë n'aa. Dooh ta ti kaja däg sa nooh, ta ti rawén wajehëët Jesus matëëh do ky n'aa. Nayyw hẽ Jesus matëëh, ta hã h'yy ka'eeh do wób red'oo. Nayyw hẽ takanaja bä kä, ta wób raky sëm Jesus ky däng do paah.
†3:10 Tahajaa na-ããj hẽ ji erii bä: “Badäk hahỹỹh, sahõnh hẽ ta hã kapahuuj wät do na-ããj hẽ aooj jëng da.”
‡3:12 Ji ky n'aa etsẽẽ, nayyw hẽ takajaa hyb n'aa. Ji h'yy kawareem P'op Hagä Do wë, takarẽn doo da had'yyt ji bawät hyb n'aa. Ji h'yy kahas'ããp Kristo ky n'aa ji mahũũm do hã, sahõnh hẽ badäk hahỹỹ bä habong do raky n'aa napäh hyb n'aa na-ããj hẽ, Peed hanäng pé tahyb n'aa péh, taw'ããts hẽ nayyw hẽ ta ti kajaa bë an'oo bä, taher'ood bä.