2
Aj'yy k'yy gadóm do Jesus haso däk do panyyg n'aa hahỹỹh
1 Ti m' pawóp hẽ ta ǟ jawén paa bä, Jesus matëëh p'aa hẽnh panang Kapar-Naũm häd näng doo hẽnh. Tii bä m' rapanyyg enä däk, p'aa hẽnh mä Jesus bagëë däk tób ta yd nu hed'ëëh bä. 2 Hajõk mä t'ĩĩ hẽnh hah'ũũm. Hajõk mä rakata padëëk tób bä. Du daa m' ta tyw n'aa wät pé tób w'oo hã na-ããj hẽ. Ti m' Jesus met'ëëg kän P'op Hagä Do panyyg. 3 Ti m' ji meheet pé ajyy ramanaa mä nahëë näng doo, nawät doo, ratóg nä ta tyng jó. 4 Du daa m' rakad'oo pé ramajë suun paawä m' Jesus wë, gatag'uu däk do hyb n'aa m' hajõk doo. Ti m' p'op ramasäk. Ratyw n'aa gas'ëës mä Jesus bagëët nemuun. Ti m' ramahy kän Jesus wë kä ta tyng jó. 5 Ti m' Jesus h'yyb hapäh bä m' hat'ook do rah'yy ka'eeh do ta hã, taky hadoo nawät do hã:
—Tah ỹỹ,*Dooh Jesus t'aah tado bä. “Tah ỹỹ, najis ỹỹ” Judah buuj raher'oot sa da hadoo do hã ramaher'oot bä. Tii d' né hẽ sa kyyh. nesaa do a h'yyb tym gó hanäng do kado hõm —näng mäh.
6 Ti m' rabat'oonh sa mahang Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk doo. Ti m' sa h'yyb gó raky hadoo:
7 —Hëd n'aa m' ti hỹỹ ti d' tabaher'oot? P'op Hagä Do taky n'aa rejãã ti hỹỹh —näk mä sa h'yyb gó. —Jããm né hẽ P'op Hagä Do hajaa nesaa do ji h'yyb tym gó hanäng do tado hõm bä —näk mä sa h'yyb gó.
8 Nayyw hẽ m' Jesus h'yyb hapäh mä sa h'yyb, ti hyb n'aa m' taky hadoo sa hã:
—Hëd n'aa tii da bë hyb n'aa newëë bë h'yyb gó? —näng mäh. 9 —Nyy da nahejooj bë hã? “Kado hõm nesaa do a h'yyb tym gó hanäng do paah”, ji noo bä? “As'ëëg g'ëëd, mado däg a tyng, awäd däg”, ji noo bä nawät do hã? —näng mäh.
Ti m' taky hadoo ẽnh sa hã:
10 —Hỹỹ kä da —näng mäh. —Bë bahapäh hyb n'aa ỹỹh, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, ỹ hajaa sa hã hanäng do nesaa do ỹ ado hõm bä, ỹ haso däk da nahëë näng doo —näng mä Jesus kyyh.
Tii bä m' k'yy gadów däk do hã taky hadoo:
11 —As'ëëg g'ëëd, mado däg a tyng, ahõm kä a tób hẽnh —näng mä Jesus ta hã.
12 Ti m' tabas'ëëg gëët, tabado däk mä ta tyng, ahõm kän mä hajõk do matym gó. Tii bä kä m', rameuuj kän sa h'yyb gó. Ti m' P'op Hagä Do hã raj'aa etsë. Hahỹỹ d' mä sa kyyh:
—Dooh ãã hapäh pé hỹ hedoo péh —näk mä sa kyyh.
Rewi häd näng do Jesus naëënh do panyyg n'aa hahỹỹh
13 Ti m' Jesus bahõm ẽnh karaj'aa Garirej häd näng doo hẽnh. Hajõk mä han'aa ta wë. Ti m' Jesus ma metëëk sa hã. 14 Ti m' ta jawén, Jesus bawät bä kä, tabahapäh Rewi häd näng doo, sa wahë n'aa Roma buuj ky gabuuj dajẽẽr tagahed'aak bä hasooh doo. Aw-Pew t'aa m' ti Rewi. Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:
—B'ëëp ana wë ỹỹ, hëp ỹ hata mabahadoo hyb n'aa —näng mäh.
Ti m' Rewi bas'ëëg gëët, ahõm kän mä ta sii.
15 Ta jawén, Rewi tób bä Jesus bawëh bä m', hajõk dajẽẽr gahed'aak doo, Matew hep'ëëh doo,†Judah buuj sa wób né ti dajẽẽr gahed'aak doo. Roma buuj hã kep'aak do rabataa. Ta see pé noo gó dajẽẽr gahed'aak do rawedii sa wakããn. Ta bahǟnh ragahëën dajẽẽr, sa wë ta uuh baym hyb n'aa. Ti hyb n'aa Judah buuj wób dooh ragenaag bä dajẽẽr gedaag n'aa. ta wób sa hã pé nesaa do moo heb'ooh do na-ããj hẽ rabana rabawëh hyb n'aa Jesus sii, Jesus ma matëg sa sii. Hajõk né hẽ m' Jesus sii heb'ooh doo. 16 Ti m' Pariséw wób, Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk do rabahapäh bä m' ta ti hedoo do sa sii Jesus bawa doo, Jesus ma matëg hã rabeaanh:
—Hëd n'aa dajẽẽr gahed'aak do sa sii, ta wób na-ããj hẽ nesaa do moo heb'ooh do sa sii tabawëh? —näk mä sa kyyh.
17 Ti m' reaanh do Jesus maa napäh bä, panyyg gó taky gadoo:
—Nahëë temah doo, dooh rahõm bä mediko wë. Nahëë enäh do ti hah'ũũm ta wë. Dooh ỹ ahyy bä hỹ pong jé naa P'op Hagä Do karẽn doo da habok red'oo do ỹ naëënh hyb n'aa. Ỹ ahyng, nesaa do moo heb'ooh do ỹ naëënh hyb n'aa‡Jesus wén naëënh, nesaa do raberéd hõm hyb n'aa, P'op Hagä Do hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa kä. —näng mä Jesus kyyh Pariséw sa hã.
Jesus hã reaanh do ratayy do ky n'aa hahỹỹh
18 Ti anäng paa m' ta heen n'aa Jowãw nu gahem'uun do ma matëg, Pariséw na-ããj mäh, ranoo kanawa doo me raweh'ëëh P'op Hagä Doo. Ti m' ta wób reaanh mä Jesus hã:
—Jowãw ma matëg, Pariséw ma matëg na-ããj hẽ ranawa P'op Hagä Do rahyb n'aa esee hyb n'aa. Hëd n'aa a ma matëg tii d' ranad'oo? —näk mäh.
19 Ti m' panyyg ky n'aa gó Jesus ky gadoo. Hahỹỹ d' mä ta kyyh:
—Ket'ëë do jäm n'aa hẽnh ji ats'yyt doo, dooh ratabëëj bä ranoo kanawa do heen n'aa ta patug pan'aa sa mahang tag'ëëd bä. Jäm bawät nä bä rawëë had'yyt hẽ. Dooh ratay bä. 20 Ti awät da ti noo gó sa najiis, ta patug pan'aa, rado hõm sa mahǟnh. Ti noo gó da ratay kän§Hahỹỹ d' Jesus hanäng pé ta tii hã: Ta ma matëg sii tabawät nä bä, dooh ratay bä. Sa mahǟnh Jesus badoh bä, tii bä da ratay kän. —näng mäh.
21 Ti m' panyyg wób ky n'aa gó Jesus ky gadoo nä reaanh doo. Hahỹỹ d' mä ta kyyh:
—Dooh ji gas'yyb bä saroor säg noo eh do pããn papuuj bäh me. Tii d' ji adoo bä, papuuj bäh tsawyy däg bä, ta säg tanes'ëëm, kawah'oob hõm tii bä. Ti bahǟnh tanoo ee däk tii.
22 Ti hadoo né hẽ uwa bëëh hã. Dooh ji gedu bä uwa bëëh papuuj hegän sooh do pan'aa ta hood b'éé byyh säg gó. Tii d' ji adoo bä, uwa bëëh egän so bä, ta hood säg ganabäh hõm. Tii bä kä, uwa bëë waho bëëh da, ta hood kä karejã kän —näng mäh. —Uwa bëëh papuuj ji geduuh ta hood papuuj gó, keh'ũũs doo gó —näng mä Jesus kyyh sa hã.**Dooh ji mekuuj bä papuuj tama metëëk do ji h'yyb säg paa me, tahanäng pé ti panyyg gó teh'ũũm doo.
Saab ky n'aa hahỹỹh
23 Saab hã m', Judah buuj rakamehehãk do noo gó m', Jesus ta ma matëg sa sii joom tiriig banäng doo me m' ratabës. Ramahõm me m', ta ma matëg tiriig ag mä rateh'yyp rabawa hyb n'aa. 24 Ti m' Pariséw sa sii habong do raky hadoo Jesus hã:
—Mahegãã! Hëd n'aa a ma matëg raky nadaheeh ër ky n'aa jaw'yyk do Saab ky n'aa hã? Saab hã ramoo bok††Dooh ji moo wäd bä Saab hã, Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejũũ. Tak'ëp Pariséw rahyb n'aa jew'yyk Saab. Sa hã m' Jesus ma matëg ramoo bok, tiriig ag rateh'yyp do hyb n'aa. —näk mä sa kyyh.
25 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:
—Dooh bë ner'ood bä g'eeh nyy da ër wahë makũ Dawi bad'oo, tii, ta hataa rabas'aah bä, sa waa tamah bä? 26 Abijatah P'op Hagä Do sa hã kahesé do tób n'aa yt moo heb'ooh do sa wahë n'aa heh'äät do tabahadoo noo gó, Dawi ajëë suun P'op Hagä Do sa hã kahesé do tób n'aa yt hã, ti m' tabawa ti pãw P'op Hagä Do sa hã kahesé do tób n'aa yt hatoonh doo. Ti m' tanoo mä ta hataa rabawa. Jããm né paawä ta ti tób yt hã moo heb'ooh do haw'aa ta ti pãw Mosees ky n'aa jaw'yyk do an'oo b䇇Jããm né paawä P'op Hagä Do sa hã kahesé do tób n'aa yt moo heb'ooh do haw'aa ta ti pãw, P'op Hagä Do sa hã kahesé do tób n'aa yt moo heb'ooh do sa wahë n'aa anoo Dawi rabawa, Dawi tat'yyd mehĩĩn do hyb n'aa. —näng mä Jesus sa hã.
27 Ti m' taky hadoo ẽnh:
—Ji kameh'ããk do hyb n'aa P'op Hagä Do wén pahuuj wät paa ji kameh'ããk do heen n'aa. Dooh ji tapahuuj bä ji kameh'ããk do heen n'aa hyb n'aa —näng mäh.
28 —Ti hyb n'aa, ỹỹh, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Doo, Saab ky n'aa hã sii hẽ ỹ mejũũ —näng mä Jesus Pariséw sa hã.
*2:5 Dooh Jesus t'aah tado bä. “Tah ỹỹ, najis ỹỹ” Judah buuj raher'oot sa da hadoo do hã ramaher'oot bä. Tii d' né hẽ sa kyyh.
†2:15 Judah buuj sa wób né ti dajẽẽr gahed'aak doo. Roma buuj hã kep'aak do rabataa. Ta see pé noo gó dajẽẽr gahed'aak do rawedii sa wakããn. Ta bahǟnh ragahëën dajẽẽr, sa wë ta uuh baym hyb n'aa. Ti hyb n'aa Judah buuj wób dooh ragenaag bä dajẽẽr gedaag n'aa.
‡2:17 Jesus wén naëënh, nesaa do raberéd hõm hyb n'aa, P'op Hagä Do hã rah'yy ka'eeh hyb n'aa kä.
§2:20 Hahỹỹ d' Jesus hanäng pé ta tii hã: Ta ma matëg sii tabawät nä bä, dooh ratay bä. Sa mahǟnh Jesus badoh bä, tii bä da ratay kän.
**2:22 Dooh ji mekuuj bä papuuj tama metëëk do ji h'yyb säg paa me, tahanäng pé ti panyyg gó teh'ũũm doo.
††2:24 Dooh ji moo wäd bä Saab hã, Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejũũ. Tak'ëp Pariséw rahyb n'aa jew'yyk Saab. Sa hã m' Jesus ma matëg ramoo bok, tiriig ag rateh'yyp do hyb n'aa.
‡‡2:26 Jããm né paawä P'op Hagä Do sa hã kahesé do tób n'aa yt moo heb'ooh do haw'aa ta ti pãw, P'op Hagä Do sa hã kahesé do tób n'aa yt moo heb'ooh do sa wahë n'aa anoo Dawi rabawa, Dawi tat'yyd mehĩĩn do hyb n'aa.