9
1 Ndoꞌ tsontyichen Jesús ndëëhan:
—Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, quiiꞌ ntꞌanhoꞌ mꞌan ntyjehoꞌ na tyiꞌjeꞌcüjehan ata vi na jndë jntyꞌia ndëëhan na jndë tyjeeꞌ Tyoꞌtsꞌon na ntyeꞌntjon jon nnꞌan ꞌnaanꞌ jon yo juu najndei na conduihin.
Na siñoonhanꞌ Jesús
(Mt 17:1-13; Lc 9:28-36)
2 Taca yon xuee na jndë tso Jesús na nndaꞌ, ndoꞌ tëyꞌoon jon Pedro, Jacobo yo ninꞌJuan. Tyevahan ncüii tyoꞌ ndye naijon na ninnquehan. Xjenꞌñeen jntyꞌiahan na siñoonhanꞌhin.
3 Ndoꞌ juu ndiaaꞌ jon, maninꞌ condui nduiꞌhanꞌ, ndoꞌ quichiꞌtyenhanꞌ chaꞌvijon tein. Minꞌncüii tsꞌan tsonnangue jeꞌquindëë ntsiquichiꞌ ndiaa chaꞌxjen quichiꞌ ndiaaꞌ jon juu xjenꞌñeen.
4 Ndoꞌ joꞌ joo ndye nanꞌñeen jntyꞌiahan na tyjeeꞌ nquii Elías yo ninꞌMoisés, na jnanhan quiñoonꞌndue, na jnanꞌnein nanꞌñeen yo nquii Jesús.
5 Ndoꞌ joꞌ tso Pedro nnon Jesús:
—Nndaꞌ ta, ꞌuꞌ na matsiꞌmanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndë́, vaa ya jndyi vaa na mꞌán ntjoohin. Nnanꞌyá ndye xqueꞌ ncüanꞌ, ncüiihanꞌ cüentaꞌ, cüiichenhanꞌ cüentaaꞌ nquii Moisés, ndoꞌ ncüiichenhanꞌ ninꞌcüentaaꞌ juu Elías.
6 Ndöꞌ vaa jñꞌoon na tso jon ngꞌe ndicüaaꞌ tsꞌon jon nin jñꞌoon ngitso jon ee mioon jndyi tyuehan.
7 Ndoꞌ juu xjenꞌñeen tyioo ncüii chincyu nacjohan, ndoꞌ quityquiiꞌhanꞌ, joꞌ ticꞌuaa jndyeeꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon, tso jon:
—Juu tsanvahin conduihin jnda na viꞌnchji jndyihin. Quitquenhoꞌ cüenta jñꞌoon na ngitso jon.
8 Ndoꞌ xjen na jntyꞌia nanꞌñeen xiꞌjndio, minꞌncüii tsꞌan tavi cꞌoon, ninnquiintyi Jesús na vi mꞌaan.
9 Ndoꞌ viochen xjen na tyecuehan juu tyoꞌñeen, tso jon ndëëhan:
—Minꞌncüii nnon tsꞌan tyiꞌnanꞌneinhoꞌ ꞌnan na jntyꞌia ndëëhoꞌ quichen. Ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, vi na jndë jnanꞌcueeꞌ nnꞌan ja, ndoꞌ ya na jndë vantꞌö xcö, juu xjenꞌñeen vanaan na nnanꞌneinhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu ꞌnan na jntyꞌia ndëëhoꞌ.
10 Ndoꞌ nanꞌñeen, jnanꞌvehan juu jñꞌoonꞌñeen. Ndoꞌ majuuntyi xjenꞌñeen, taꞌxeeꞌhan ndëë ntyjehan nin ꞌnan ninꞌquitsiquindyihanꞌ na tso jon na ngüandoꞌ xco jon vi na jndë jnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin.
11 Ya joꞌ taxeeꞌhan nnon jon, jnduehan:
—Nque nnꞌan na conanꞌman nchu vaa na itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen Moisés, conduehan na juu Elías ncüjeeꞌ jndyee, ndoꞌ ndë joꞌ ncüjeeꞌ nquii Cristo. ¿Nchu vaa na conduehan na nquii Elíasꞌñeen ncüjeeꞌ jndyee jon?
12 Joꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, tso jon:
—Juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon mayuuꞌ itsiquindyihanꞌ na ncüjeeꞌ ncüii tsꞌan na ntsixuan juu chaꞌxjen totsixuan nquii Elíasꞌñeen, ndoꞌ ntsꞌaa tsanꞌñeen na ntꞌa xco nnꞌan na njon Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ mantyi juu jñꞌoon ꞌnaanꞌ jon itsiquindyihanꞌ na ja na condui tsansꞌa na iꞌua jon tsꞌian nnön na coꞌxën tsoñꞌen nnꞌan, jndye naviꞌ ngenön. Ndoꞌ mantyi nntꞌahan na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhan ja.
13 Majoꞌ matsjö ndëëhoꞌ na mayuuꞌ jndë jndyo ncüii tsꞌan na totsixuan jon chaꞌxjen juu Elíasꞌñeen, ndoꞌ nque nnꞌan jndë jntꞌa viꞌhan jon ntyjantyi na ntꞌue nꞌonhan chaꞌxjen tsiquindyi juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na mancüiixjen ntꞌahan jon.
Sinꞌman Jesús ncüii yusꞌa na nayꞌoon jndyetyiahin
(Mt 17:14-21; Lc 9:37-43)
14 Ndoꞌ tja ntcüeꞌ Jesús yo ndye nanꞌñeen naijon mꞌan ntyjehan, nque nnꞌan na totsayꞌonhan jñꞌoon yo jon. Ndoꞌ vi na jndë squehan joꞌ, jntyꞌiahan na jndye jndyi nnꞌan na jndë tëncüi naijon na mꞌan nanꞌñeen. Quiiꞌ ntꞌanhan ñꞌen cüanntyi nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen Moisés, conanꞌjndyehan jndyuehan yo nanꞌñeen.
15 Ndoꞌ nque nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, xjen na jntyꞌiahan na ndyo Jesús, tëveeꞌ jndyi ngiohan, jnanꞌnonhan na tyequitjonhan jon na tyencyahan tsꞌonhin.
16 Yajoꞌ taxeeꞌ Jesús ndëëhan, tso jon:
—¿Nin jñꞌoon na conanꞌjndyehoꞌ jndyuehoꞌ yo joo ntyjë na cotsayꞌonhan jñꞌoon yo ja?
17 Ncüii tsꞌan na mꞌaan quiiꞌ ntꞌan nnꞌan juu tmaanꞌñeen, tꞌa juu, tso juu:
—Nndaꞌ ta, ndö mꞌaan yusꞌa jnda na jndyoyꞌönhin na nayꞌoon jndyetyiahin na itscuꞌhanꞌ na ntsinin juu.
18 Ndoꞌ minyuuchen na mꞌaan juu xjen na coveeꞌ xjen na itsijaaꞌhanꞌ, itsquioohanꞌhin, ndoꞌ conduiꞌ chonꞌ ꞌndyo juu, maninꞌ tsiquiꞌioonꞌ juu ndiꞌnꞌon juu, ndoꞌ ꞌndyiihanꞌhin vi na jndë sitsꞌoonhanꞌhin. Ndoꞌ jndë tcꞌan vi nayaꞌñeen ndëë nque nnꞌan na cotsayꞌonhan yo jñꞌoon na mancyaꞌ na quitjiꞌhan juu jndyetyiaꞌñeen, majoꞌ tana jndëë jntꞌahan.
19 Joꞌ tꞌa Jesús jndyue nque nanꞌñeen na totsayꞌon jñꞌoon yo jon, tso jon:
—ꞌOꞌ nnꞌan na tyiꞌcantyja nꞌonhoꞌ ja. Majndye xuee na mꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ na matsiꞌman ndëëhoꞌ. Jndye vaa na mꞌan na tꞌman tsꞌön ꞌoꞌ, majoꞌ min na nndaꞌ, ninjoꞌ tyiꞌcantyja nꞌonhoꞌ ja. ¿Tsaꞌnndaꞌ chu na icanhanꞌ na ncꞌön yo ꞌoꞌ chaꞌ ngantyja nꞌonhoꞌ ja? Quindyoyꞌonhoꞌ yusꞌahaꞌ ndöhin.
20 Ndoꞌ xjen na sayꞌonhanhin na mꞌaan Jesús, ndoꞌ vi na jndë jndyiaaꞌ juu jndyetyiaꞌñeen jon, yajoꞌ sꞌaa juu na siꞌndaaꞌhanꞌ xquen juu luꞌñeen, tyioohin tyuaa, totsiquityeeꞌñꞌenhin, ndoꞌ tonduiꞌ chonꞌ ꞌndyo juu.
21 Ndoꞌ joꞌ taxeeꞌ Jesús nnon tye juu:
—Juu jndyetyiavahin, ¿Tsaꞌnndaꞌ xuee na jndë vja na nayꞌoonhanꞌhin?
Ndoꞌ juu tye yusꞌachjoꞌñeen, tꞌa jon, tso jon:
—Tyeꞌhanꞌ xjen na chjohin.
22 Ndoꞌ tijndye jnda na itsquioohanꞌhin quiiꞌ chon ndoꞌ quiiꞌ ndaa chaꞌ na ntscueeꞌhanꞌhin, majoꞌ xe na aa vaa na nndëë ntsaꞌ na ntejndeiꞌ já, cꞌonꞌ na ntyꞌiá rö́ nchjiꞌ na quitsinꞌmanꞌhin.
23 Joꞌ tꞌa Jesús ꞌndyo tye juu yuchjoꞌñeen, tso jon:
—Tyiꞌya tsuꞌ xe na aa vaa na nndëë ntsꞌa, ee minꞌcya ro tsꞌan na vantyja tsꞌon nquii Tyoꞌtsꞌon, tsoñꞌen ꞌnan na ican juu nnon jon, nndëë ntsꞌaa jonhanꞌ.
24 Yajoꞌ juu tye yuchjoꞌñeen, jndei ticꞌuaa ꞌndyo jon, tso juu:
—Vantyja tsꞌön Tyoꞌtsꞌon, majoꞌ quitejndeiꞌ ja ntyja na ndicantyja tsꞌön chaꞌxjen na icanhanꞌ.
25 Ndoꞌ Jesús, xjen na tquen jon cüenta na jndye nnꞌan vancüi joꞌ, ninñoonꞌ sityiaꞌ jon juu jndyetyiaꞌñeen. Tso jon nnon juu:
—ꞌUꞌ yutyia na tyiꞌninꞌncyaꞌ na ndyii yuvahin, min na ntsinin juu, quinduiꞌ quiiꞌ tsꞌon juu, matavi xuee na ngaqueꞌ nndaꞌ.
26 Yajoꞌ sꞌaa jndyetyiaꞌñeen na jndei sixuaa juu, ji vaa jndyi na siꞌndaaꞌhanꞌ xquen juu yusꞌaꞌñeen, ndë joꞌ jnduiꞌhanꞌ. Majoꞌ jntyꞌiihanꞌhin chaꞌvijon tsꞌoohin, ata jndye nnꞌan na mꞌan joꞌ jnduehan:
—Jndë tueꞌ juu.
27 Majoꞌ nquii Jesús tꞌuii jon vi ntyjaaꞌ ntꞌö juu lu chjoꞌñeen, tejndei jonhin na tacüentyjeeꞌ juu, ndoꞌ jnanquintyja juu.
28 Ndoꞌ vi na jndë tëqueeꞌ Jesús cüii vꞌaa yo nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon yo jon, taꞌxeeꞌhan nnon jon, jnduehan:
—¿Ndu na tyíꞌquindëë ntjíꞌ juu jndyetyiaꞌñeen quiiꞌ tsꞌon yusꞌaꞌñeen?
29 Ndoꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, tso jon:
—Chaꞌ nndëë ntjiꞌhoꞌ jndyetyiaminꞌ, icanhanꞌ na quinanꞌneinhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon.
Itsiquindyi nndaꞌ Jesús na nnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin
(Mt 17:22-23; Lc 9:43-45)
30 Ndoꞌ jnduiꞌ Jesús joꞌ yo nque nanꞌñeen na totsayꞌonhan yo juu jñꞌoon na toninncyaa jon. Sacüenonhan juu ndyuaa Galilea. Ndoꞌ tyiꞌquintꞌue tsꞌon Jesús na ncüaaꞌ nꞌon nnꞌan yu vaato ntyja vja jon.
31 Ngꞌe itsiꞌman jon ndëë nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon. Tso jon:
—Ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, nninncyaa tsꞌan cüenta ja nduee nnꞌan, ndoꞌ joo nanꞌñeen nnanꞌcueeꞌhan ja, majoꞌ xee na jndë ndye na tꞌiö, ngüantꞌö xcö.
32 Majoꞌ joo nanꞌñeen na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon, taꞌnan taaꞌ nꞌonhan juu jñꞌoonꞌñeen, ndoꞌ ncyaahan na ntaꞌxeeꞌhan nnon jon nin tsiquindyihanꞌ.
¿Nin tsꞌan na njonntyichen condui?
(Mt 18:1-5; Lc 9:46-48)
33 Jesús yo nnꞌan na totsayꞌonhan jñꞌoon yo jon sque nndaꞌhan Capernaum. Ndoꞌ vi na jndë na tequeꞌhan ncüii vꞌaa, taxeeꞌ jon ndëëhan:
—Nato na tincyö, ¿Nin jñꞌoon jnanꞌjndyehoꞌ jndyuehoꞌ yo ntyjehoꞌ?
34 Ndoꞌ joꞌ chen tui jndyuehan, ee nato na ñjonhan, jnanꞌjndyehan jndyuehan yo ntyjehan nin ncüii nquehan na nnduiꞌ juu na njonchen conduihin quiiꞌ ntꞌanhan.
35 Yajoꞌ tëcjo Jesús. Tꞌman jonhan na quinanꞌndyooꞌhan na ndyehan jñꞌoon. Tso jon:
—Minꞌcya ro tsꞌan na ntꞌue tsꞌon na njonchen na nnduihin, quitsindyiaꞌ tsꞌon juu ndoꞌ quitejndei juu tsoñꞌen nnꞌan.
36 Ndë joꞌ tyꞌoon jon ncüii yuchjo, tcoꞌ jonhin xoncüe quiiꞌ ntꞌanhan, chu jonhin. Tso jon ndëëhan:
37 —Minninchen tsꞌan na yo na ya ntyjii juu na ncyꞌoon juu cüenta ncüii yuchjo, mantyi iyꞌoon juu cüenta ja yo na ya ntyjii juu. Ndoꞌ minꞌcya ro tsꞌan na iyꞌoon juu cüenta ja, mantyi iyꞌoon juu cüenta nquii jon na jñon jon ja quiiꞌ ntꞌan nnꞌan tsonnangue.
Juu tsꞌan na tyiꞌtsuehin nacjö, mꞌaan juu ntyja njanhan
(Mt 10:42; Lc 9:49-50)
38 Ndoꞌ tso Juan nnon Jesús:
—Nndaꞌ ta, jntyꞌiá ncüii tsꞌan na icüjiꞌ juu xueꞌ chaꞌ quinduiꞌ jndyetyia quiiꞌ nꞌon nnꞌan. Ndoꞌ jnduë́ nnon juu na tavi ntsꞌaa juu na nndaꞌ ngꞌe tyiꞌcayꞌoon juu jñꞌoon yo jaa.
39 Majoꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, tso jon:
—Tyiꞌnduehoꞌ na tantsꞌaa juuhanꞌ, ngꞌe tsꞌan na jndë sꞌaa ncüii tsꞌian tꞌman yo xuë, tyiꞌjeꞌquitsꞌaahanꞌ na quintyjachen ntsinin juu jñꞌoon tyia nacjö.
40 Ngꞌe juu tsꞌan na tyiꞌitsuehin nacjö, juu tsanꞌñeen mꞌaan jon ntyja njan.
41 Ndoꞌ minꞌcya ro tsꞌan na nninncyaa juu ncüii vaso ndaa na ncüehoꞌ ngꞌe na conduihoꞌ cüenta ja, nquii Tyoꞌtsꞌon ndyion juu tsanꞌñeen naya na sꞌaa juu ꞌoꞌ.
Taꞌndyicje jaa nnon ncüii ꞌnan na ityiiꞌhanꞌ ngꞌeehanꞌ jaa na quinanꞌtja jaa
(Mt 18:6-9; Lc 17:1-12)
42 “Minꞌcya ro tsꞌan na ntsiꞌman juu nnon ncüiichen tsꞌan na chjo na vantyja tsꞌon juu ja na ntsitjahin nnon Tyoꞌtsꞌon, yantyi xe na quinanꞌtyen nnꞌan ncüii tosu xtyoꞌ tsanꞌñeen, ndoꞌ ntjueꞌhanhin quityquiiꞌ ndaandue.
43 Ndoꞌ xe na aa matsitja ꞌuꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon veꞌ ngꞌe yo ꞌnan na matsaꞌ yo ntꞌöꞌ, tyiꞌntsaꞌhanꞌ, cꞌonꞌ chaꞌvijon na quitycüanꞌ ntꞌöꞌ. Ngꞌe yantyichen na tyiꞌquindë ꞌuꞌ na ncjaꞌ naijon na tyiꞌquintycüii na cotaꞌndoꞌ nnꞌan, chito na quindë ꞌuꞌ ndoꞌ na ncjaꞌ vꞌio, naijon na tavi xuee nduuꞌ chon,
44 Naijon tyiꞌcüje quintyi min tajon quinduuꞌ chon.
45 Ndoꞌ mantyi xe na aa matsitja ꞌuꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon veꞌ tsojnaanꞌ ngꞌeꞌ, yantyi tavi ncjaꞌ joꞌ, cꞌonꞌ na chaꞌvijon na quitycüanꞌ ngꞌeꞌ, ee yantyi ngaqueꞌ naijon na cotandoꞌ nnꞌan na quitycüanꞌ ngꞌeꞌ, chito na quindë ngꞌeꞌ na ncjaꞌ vꞌio naijon na tavixuee nduuꞌ chon.
46 Ee quiiꞌ vꞌio, tajon ncüje quintyi min tajon quinduuꞌ chon.
47 Ndoꞌ mantyi xe na veꞌ ninꞌquindyiaaꞌ ꞌnan na ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ ntsꞌaahanꞌ na ntsitja ꞌuꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon, yantyi cꞌonꞌ chaꞌvijon na jndë tjiꞌ tënnonꞌ, ngꞌe yantyi ngaqueꞌ naijon na icoꞌxen jon na ninncüii tënnonꞌ, chito yo ve joohanꞌ ncjaꞌ vꞌio.
48 Naijon na tyiꞌjon cüje quintyi min tyiꞌjon quinduuꞌ chon.
49 “Joo quiooꞌ na tonanꞌcüje nnꞌan na tijntꞌuehan na tonanꞌtꞌmaanꞌhan Tyoꞌtsꞌon, totyiohan tsjaanꞌ nacjo oꞌ xjen na tonanꞌcohan oꞌ.
50 Juu tsjaanꞌ ya jndyihanꞌ. Coninjntꞌuehanꞌ chaꞌ tyiꞌninꞌndaaꞌ ꞌnan, majoꞌ xe na aa jndë jnduiꞌ na chjenꞌhanꞌ, ¿Nchu ya ntsꞌaa tsꞌan na nninchjenꞌ nndaꞌhanꞌ? Matavi nchu ya na ntjo yahanꞌ. Ngꞌe na nndaꞌ, quinduihoꞌ na chaꞌvijon tsjaanꞌ na ya chjenꞌhanꞌ, ndoꞌ cꞌonhoꞌ na ya ntyjiiꞌ ñuan ꞌnaanhoꞌ yo ntyjeehoꞌ.