5
Nonohulotó ve makó alémo zokamó
Minoko Zuta vetini holisi napa makó alitokago, Izesú nene Zelusalega itimó. Neneló sipsip izatini gatetó nene nonohuló makó minamó, agulizaláa Petezata. Agilikaloka gaizopa numuni ligizani lugaloka asú igo minamó. Ámina numukú nene kivisi vegená, kogómulaló ali vegená, kigisaló ali vegená, kigisa kigizani nakeseta vegená mukí aki miniaká amó. Lá amó nene Guivahanímini ageló makolímo gamena makó zupa lemeaká noike ámina nagamí ale heipeí oaká itotí ámina nonohulokú ganá limi ve nene avisi netakutí zokoaká imó nenazo, keza nagamíma heipeí itikumú gizapa iki minamó. Lá iki minakú nene ve makó agisa genisi i ve izolaho getakutí kilisimasi 38 oko novigo alímiki áminaló ahulikago minamó. Noigo, Izesú eza ámina ve ánigoake, gamena hána hána minokave loko geleake, loká otake geza zokatove loko ma gelenape. Loko lokago, agisa genisi i vemámo limó: Ve lamanámaka, hí ve noitímo nagamí nonohulóma heipeí noiko nagamikú nelémo molokiko zokatove. Liminogo nougo, makolímo litá oko nivilegeake lemeaká noive. Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Geza oteoko avilisaka geheko gapo moloko vozo. Loko li agepagi agisa golesa i vemámo agisa pehe lo ahuloake, oteko avilisala geheko gapo moloko vimó.
Ámina hoza nene holisi zupa alimó. 10  * Nenemú Zuta vegenalitini monó gizapa vete ve zokamó nene itína holisimagú nenazo, avilisaka ale nogehenimó nene amosá suni alekane. 11 Liki li amikago, eza láa loko lo kimimó: Nelémo zoka vemámo avilisaka geheko gapo moloko vozo loko loake nimiselekago aleko nouve. 12 Loko lokago, keza láa loko lo gimi ve agulizá éahoma neve. 13 Liki lamóza, Izesú nene mulusi ikú holúikú legesá oko vimó nenazo, alémo zokago mina vemámo agulizaláa gelemimó nenazo, 14 gelemuve loake, monó zavusavegú iteko noigo, Izesú minoko aí ánigoake láa loko lo amimó: Gugupega mota lamaná okaze. Nenemú alika genavagi netá gizalekatanize, lihima netá goha alemo. 15 Loko lokago, ámina ve eza Izesuni ánigo hee loake, vike Zuta gizapa vema ánigoake nelémo zoka vémini agulizá Izesúma neve, loko lo kimimó. 16 Holisigú holisigú hoza nenémináa aleaká ikumú nene Zuta vegenalitini monó gizapa vete nenelotí apí iki gopoguni militake lovaga li amemó. 17 Lá ikago, Izesú láa loko lo kimimó: Améneho hoza aleaká noimó nene holisi gamenagi miní ameko aleaká noive. Itó nezagi áminagó oko aleaká nouve. 18 Loko lokago, Izesú nene Zuta vetini holisi ale gopa ikumú, itó Ómasimú nene aménehove like Ómasigi nezagi lelegí oko nousive loko likumú nene Zuta vetini monó gizapa vemate ámina netá lositakumú nene gili golesa goha ake, apele hilitune liki amuza golesa miliaká amó neve.
Ómasímini gipalámo lihimamú lo hukoketanogo ive
19 Lá okago, Izesú nene gakó láa loko lo kimimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Neza Ómasímini gipala noumóza, nezáne nagata geleko hoza alitomoláa nomive. Améneho alimó nene ánigouke áminagó oko aleaká nouve. Améneho oko moloko noimó nene gipala neza ánigouke, áminagó oko oko moloko oaká nouve. 20 Améneho nene gipala není ánigo amu heleaká noike, hoza nalimó nene nelepize asú oaká noive. Itó lekeza hoza nalugo ánigiaká niamó nenegó nomive. Lekeza ánigiiki sigaga linitatave loko améneho eza hoza napa lekelepizitove loko neve. 21 Améneho eza hele vegená kelémo otike kelémo lamaná oaká noimó ámináminoko gipala neza aipe aipe kemetameni gosohá kimitove loko hanuva kiminogo uve. 22 Améneho eza vegenalitini lihimamú lo hukoketosá amive. Ámina hoza mukí nene gipala není nigizakú molokamó nene 23 vegená mukilite aménehini agulizá ali otiaká niamó nenémini iki gipala není nugulizá ali otitave loko neve. Makó keza gipala není nugulizá ali otema vegenalite gipala nimisilimó aménehini agulizá ali otemamó geleaká noive. 24 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Makolímohe makolímohe není gakó gelekoko nimisili vemú gele alévolé onoimó nenémo alévolé ametameni mota alekave. Alika lihimalamú goha goní aminogo ive. Heleaká ametameni nene ahuloake alévolé ametameni mota aleake noive.
Izesuni mogonala li utó a ve
25 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Gamena makó alitanogo ive. Itó imane litá oko mota alitokave. Neneloka helemó nenete Ómasímini gipala není nonó lupa giliiki otiiki minanigave. 26 Améneho eza alévolé oakalímini mogonáa neve. Gipala neza áminagó oko alévolé oakalímini mogonáa minatane loko nimisilimó. 27 Lá okago, neza okulumakutí lumu ve gihila nounazo, améneho nene mukí vegenalitini lihimáinimú lo hukoketatane loko lonetamóma neve. 28 Imane nolu gakó giliiki nene ininá amilo. Gamena makó molamó nene hanuva neze. Nene alitokiko, gonosi apakú akinamó keza nonó lupa giliiki, 29  * galegutí otinigave. Lá iiki netá lamaná aliki minamoláa keza alévolé kemetamenigi otinigave. Itó netá golesa aliki minamoláa keza otikiko, lihima kiminogo uve.
30 Lá itomóza, nezáne nagata geleko hoza alitomoláa nomive. Améneho lokiko nene, lihimamú lo hukoketanogo uve. Lá inake, lihimamú hoza alekugo, etanogo ive. Ámina hoza alitomóza, nezáne nagata geleko alemoko nimisilimó áisi lititoka molatitoka oko alinogo uve. 31 Nezáne mogonáne lo utó itomó nene, gihila zemitinazo, 32 makolímo mogonáne lo utó okiko gihila zinogo ive loko nene gelenouve. 33  * Lekeza Zonitoka ve makó kimisilikago, keza loká imikago, eza gakó gihila lo utó onoimóma neve. 34 Vegená neneta mogonáne ánigiiki hizi lé initatave loko lamuve. Hanuva giliiki alévolé lekemetameni aliiki alévolé gapogú vitave loko lekelikumú nene noluve. 35 Zoní eza lamaná liví napa loló oake, hize hanatoleketonoigo, lokogoliza viziki minamó neve. 36 Ómasímo není hize lé onimiaká noimó nene Zonini avilegeko haitolíminoko neve. Améneho haitopaitó hoza alitane loko hoza gakó lonetamó nene ámina hozámini gihila ale utó okugo, améneho nimiselekago lumumómámini mogonáa utó oaká noive. 37  * Améneho nimisilimó áisi mogonáne lo utó oaká noimóza, lekelisi nene aí anó lupa gilisá amamóma neve, itó aí ánigisá amamóma neve. 38 Lekeza améneho nimisili vemú gili alévolé amanazo, aí gakó nene likigikagú minamive. 39 Lekeza nene monó gotola mota alenoune liake, alévolé oko minoakalímini gakoláa nenegú neve liki giliake, agizaka hiziki miniaká niave. Itó není mogona nene ámina luhuvagú utó noimóza, 40 lekelisi nene nenitoka iki gímiziiki alévolé lekemetamenigi itanazo, gopa ahulinimiaká niave. 41 Itó vegenalita nugupe aliki ititave loko losá amumóza, 42 lekelí mogonáa nene lamaná gelenouve. Likigika nene Ómasiloka milisá amave. 43 Nénisi nene aménehini gakotó moloko lekelitoka lumumopa, lekelisi nene geha zi nimisá amave. Minoko ve makó ezáa agata geleko anitekikoma nene, geha zi aminigave. 44 Lekeza nene vegenalite lilími napa itave liki giliake, Ómasi hamokolímo lelémo napa itive liki makó lisá amave. Lá ikanazo, nana iiki Ómasimú gili alévolé itave. 45 Lekeza nenikumú nene Ómasi amelahini avogisaló goní oletatimó nehe liki lamilo. Lá oko nomive. Lekelisi nene Moseni gakotoka leheta iaká niave. Ámina ve Moseni gakó nenémo goní oleketanogo ive. 46 Áisi nene luhuva gizamó nene nenikumú gizonoimóma neve. Nenemú lekeza aí gakó gili alemó nelina nezamuki gili alévolé aline. 47 Lá onoimóza, Moseni luhuva gakó gili ahulikamó nenazo, není gakó nene nana iki gili guni itamó neve, loko lo kimimó.
* 5:10 Nia 13:19; Zel 17:21 * 5:29 Tan 12:2 * 5:33 Zon 1:19-27, 3:27-30 * 5:37 Mat 3:17