4
Izesuko Samalia venako
Palisaio ve keza Izesukumú láa liki gelemó: Zoní nene vegenala zuha luguhakó kelémo moloko monó nagamí holokimiaká noimóza, Izesú nene vegená mukí kelémo moloake holokimiaká noive. Nene gakó nene hanuva lamó. Izesú nene izegipala zuha lo lemekago lezategó monó nagamí holoketunimó. Lá okago, Izesú nene gakó geleake, Zutaia mikasi nene ahuloake, Galilaia mikasigú goha vimó. Novike nene, Samalia mikasiuka vo anitimó. * Samalia mikasigú apá makó agulizá Sika loko neneloka anitimó. Ámina apá nene ká emane amunaló Zakopó eza mikasi makó nene gipala Zoseheni amimómámini agilikaloka minamó. Lá okago, áminaló nene Zakoponi nagamí gale minokago, Izesú nene áminaloka holínaka vo aniteake, gapo vike vitímo agizamuha zekago, ámina nagamí galeló minamó.
7-8 Noigo, aí izegipala zuha leza nosánetá meina hizinogo numutoka itekuko, Izesú ezáagó noitoka Samalia vená makó nagamí ihitove loko amó. Oko anitekago, Izesú nene nagamíma ihe nemezo loko lokago, * Zuta vegi itó Samalia vegi nene otopá ziki miniaká amó nenazo, ámina vená nenémo geza Zuta ve neneka nanamú Samalia vená nenitoka nagamikumú voká nolane. 10 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Geza Ómasímo gimiti netalímini mogona gelemane. Itó nagamí ihe nemezo loko nolu ve není mogona gelemane. Geza není mogona geletilina, itó alévolé oko mino-loko voakalímini nagamikumú loká atilina, gumuline. 11 Loko lokago, vená nenémo láa loko limó: Ve lamanámaka, gale hána nenazo, itó geí nagamí iheaká netá nominazo, alévolé oko mino-loko voakalímini nagamí hikutí iheko nimitane. 12 Avoteho Zakopó eza nagamí gale imane ligimó nenazo, ezáagi gipalagi iza galavagi keza áminagutikó niaká amó. Itó géisi nene Zakoponi avilegeko nagamí makó haitolímini ale utó inogo nolape. 13 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Nagamí imane natamóza, goha nagamikumú likivisinogo ive. 14 Není nagamí nene lakagatupa oaká nagamí neve. Makó keza nenitokatí nagamí natamó nene, goha nagamikumú kiviseminogo ive. Nénisi nene nagamí kemekugo nene kigikagú agómula minati nagamí minokiko alévolé kemetamenigi minimi itiki minanigave. 15 Loko lokago, vená nenémo ha nagamikumú nolihe loko láa loko lo amimó: Ve lamanámaka, geza ámina nagamí nemekako, nokinake nagamikumú goha nivisemiko, imaneloka gamena gamena oko nagamí iheva iheva oaká noumó nene ahulokinake navasú vizeko minatoha.
16 Loko lokago, Izesú ezáa mogonamú gele hee litive loko láa loko lo amimó: Voko vaka nene alémoko ano. 17 Loko lokago, vená nenémo váne nomimó nenae. Loko lokago, Izesú láa loko limó: Geza váne nomive loko lamaná lokanimóza, 18 géisi nene veló vanimó nene ligizani lugaloka asú igo vokanike animóma neve. Itó itínasa vonani ve nene geí vaka nomive. Nenemú geza soza lamane. 19 Loko lokago, vená nenémo láa loko limó: Ve lamanámaka, itínasa mota gelekuve. Geza Ómasímini agepagutí gakó loaká ve noane. 20 Leza Samalia vegenalitini avotege nene imaneló Gelizim agokaló Ómasi geké limiaká amó. Itó Zuta ve lekeza Zelusalega Ómasi geké lotatune liki liaká niamóma neve. 21 Loko lokago, Izesú láa loko limó: Vená geza lo gimitoze, geleko alezo. Gamena makó alitokaze. Nene alitokiko nene, aménehini imane agokalokó negopa, itó Zelusale numutokagó negopa, mukí apatoka gupá zi amiki monola litave. 22 Lekeza gili gopa iki nene gupá zi amiaká niave. Lukugutó vizeaká nene Zuta ve lelitokatí utó itinazo, Zuta ve lélisi gele hee lo nounike Ómasi gupa ze ameaká noune. 23 Gamena makó alitanogo ive. Itó imane litá oko mota alitokaze. Nenemú vegenala zuha lamaná keza kigikatunú itó gakó gihilatunú aménehini gupá zi aminigave. Améneho nenéminiki gupá zi amita vegenakumú vitagá noive. 24 Ómasi nene sikalahú nenazo, leza Ómasímini Sikalahulímini zámuzatunú itó gakó gihilatunú gupá ze amitune. 25 Loko lokago, vená nenémo láa loko lo amimó: Gologí oletative loko lo mololeta ve (leza Kilistó ave loaká nouhá ve) utó itive liki likago gelenoumó nenazo, nene mota gelekuve. Eza utó okoko netá matá mukí nene lo utó o asú inogo ive. 26 Loko lokago, Izesú gakó lo nogumu ve nénisi nene noumole, loko lo amimó.
27 Loko noligo, izegipala zuha leza okunike, ámina Samalia venaki gakó lasimó nenemú sigaga lomikunike, nanetakumú nolihe itó nanamú gakó lo namihe loko loká otanogo gena livisekago ahulunimó. 28 Lá okago, vená nenémo nagamí goni nene ahuloake, ololu loko taoniloka vike mukí vegená láa loko lo kimimó: 29 Lekeza iki imane ve ánigalo. Ánigonamu ve áisi nene asugunatoka oko moloko umó nene gakó lo utó molo asú onimikave. Lá imó nenazo, eza gologí oletative loko lo mololeta vema noitihe. 30 Loko lokago, numutokatí lemeke Izesú noitoka anitikago, 31 izegipala zuha leza gala vizeko monó gizapa velemaka, nosánetá nozo. 32 Loko lokuko, eza láa loko lo limimó: Nosánetá haitolímini nenitoka nemóza lekeza gelemave. 33 Loko lokago, lezatetoka logele hagele unike makolímo nosánetá makó ale ma amekago lihe. 34 Loko lokuko, eza limó: Nimisilimó eza lititoka molatitoka oko hoza gakó lonetamó nene nalumó nenémo nosánetáne neve. 35 Lekeza ikani losive makole goloko helekiko nosánetá omolanogo ive liki liaká niamóza, lo likimitoze, gililo. Lokogómula pulusiki aménehini mini nene ánigalo. Nosánetá mota omolamó nenémini iki vegená kigika mota ali vavá iki niminave. 36 Loko lo nolukumu gakó nenémini hozaváa alita ve nenete meinaváa alinigave. Alikiko vegená makolite alévolé kemetameni ali luhanigave. Lá ikiko, kigikagú monó zuha atilí a vegi gihila lege vegi ali apiziiki kogoliza vizinigave. 37 Lá okiko, makolímo zuhá okago, makolímo gihila lege moloaká noive liki liaká nia gakóma alévolé inogo ive. 38 Lekeza ali zuhá amikima gihiláa ligitave loko likimiselekumóma neve. Vegená makolite hoza aliki ali zuhá ikago mota omolokago, lekeza hozaninímini gihila hanuva milikave.
39 Loko lokago, Samalia vená nenémo netá matá oko moloko umóma lo utó molo asú onimikave loko lo kemekago, ámina apakú vegená mukilite Izesukumú gili alévolé amó. 40 Lá iake, Izesutoka vi anitiake, makó minatune liki alesa milikago, gamena lositá kezagi makó minamó. 41 Kezagi minake monó lo kimigo, mukilite gili seketigí amó. 42 Lá iake, ámina vená nene láa liki li amemó: Leza ganáma nene géisi avetó okako geleháma neve. Lá unimó nemóza, itínasa nene ezáa agepagutí gakó ligo gelekunike gele alévolé okune. Áisi lamaná numutó namató ve lelí lugutó vizeaká ve noive loko mota gele alévolé okune, liki lamó.
Izesú kiapé makolímini gipala alémo zokamó
43-44  * Izesú ganá nene Ómasímini agepagutí gakó liaká ve kezáini numuni apáitoka minikikoma nene, ma kilími napa aminigave loko likumú nene Izesú eza kezagi gamena losima minoake, Galilaia mikasiuka vimó. 45  * Galilaia mikasiuka vo anitekago, Galilaia vegená keza amunaloka Zelusalega viake avóikini asenini zeketakumú gele minoaká holisigú eza hoza aligo ánigamó nenazo, nenemú Izesuni alími milamó. Lá ikago, Kana numutoka Galilaia mikasigú nene amunaló emane Izesú lokago hanuva nagamilímo vain nagamí loló i numutoka atiginá oko vimó.
46  * Voko noigo, Kapanao numutoka kiapé makolímini gipala avisekago, noigo, 47 Izesú eza Zutaia mikasi ahuloko goha atiginá oko Galilaia mikasiuka oko nanitive liki likago, geleake ámina kiapé nene gipala helesakosá oko noigove loko Kapanao numutoka alémoko vitove loko Izesutoka vike negénegeka limó. 48 Negénegeka lokago, Izesú nene lekeza lu avevezaha la avevezaha nougo, ánigiake gakóne gili aliaká niahe. 49 Loko lokago, ámina vémo limó: Ve lamanámaka, gipáne helekatize, litá oko lomano. 50 Loko lokago, Izesú nene geza hanuva vozo. Gipaka mota zokokave. Loko lo amekago, ámina vemámo Izesuni gakó gele aleake, atiginá oko vimó. 51 Novigo, gó lokago, gelekelé vemate gapoló anitiki gipaka mota zokoake noive. 52 Liki likago, zoka gamenamú loká oketago, keza azozá ho luseteló nego agupegú govisi alike hakalotave. 53 Liki likago, gipámini amelaho nene mogonamú lá oko gilimó: Ámina gamenaló Izesú nimisilike gipaka mota zokokave loko limóma neve. Loko geleake, ezáagi vená izegipalagi Izesukumú gili alévolé amó. 54 Izesú nene Zutaia mikasiukatí oko Galilaia mikasiuka atiginá ike lu avevezaha la avevezaha nene igo, losi imó.
* 4:5 Apí 33:19; Zos 24:32 * 4:9 Eze 4:1-5; Nia 4:1-2 * 4:43-44 Mat 13:57 * 4:45 Zon 2:23 * 4:46 Zon 2:1-11