16
Heno gizapa ve golesámini anoza gakola
Izesú nene izegipala zuhama gakó makó láa loko lo kimimó: Henonavagi ve napa makolímini gizapa ve makó minamó. Minoko gizapa vemámini gakó makó nene gizapa vemámo henoni ale gopa oaká noive liki lamó nene geleake, sele lo ameake, láa loko lo amimó: Geí gakó nanave liki lago guluhe. Ve nenéminaka není gizapa ve goha minamitane loko noluve. Hoza tiketima alekano. Moni henokanoníne gizapa anitímini mogonáa ale utó molatune. Loko lokago, henoni gizapa vemámo agikatunú láa loko gilimó: Imane golohá venémo hozanema ipá okiko nana itomó neve. Govisi hoza alitomó nene goselé nepelekave. Gapoló monimú voká vokató mohona itomó nene novozáne helekative. Loko gelekunazo, neza golohá venémo nimiselekiko ve nigivénege nilími lamaná niko numúikú minoko aleko itomoláamú netá lamaná makó oketatoze. Loko loake, golohá vevámini nekisáa ali mina vegenáma hamopamó alesa molamó. Moloake, makó láa loko loká otamó: Golohá venémini nekisa geitoka nanakí neve. Loko lokago, áisi meseme nogoza talam 100 neve. Loko lokago, litá oko tiketi imane alekoko 50 loko gizamane. Loko loake, makóma loká otake golohá venémini nekisáa geitoka nanakí neve. Loko lokago, áisi laisi gó 1 tausen neve. Loko lokago, litá oko tiketi imane alekoko 800 loko gizamane. Loko lokago, golohá vevámo geleake, henona ale gopa napa gizapa vema gele veveso minake alikumú geké lotamó. Itó monóini nomi vegenalite netá matá inigi gili vevesi minake napaló gili kimiaká niave. Monotinigi vegená lekeza nenémini suni lekelitoka ma minamive. Nenemú litoze, gililo. Lekeza ámina iki moni henokanoni ha netale liiki vegená kimikiko keza likigive lilí ikiko, ámina netá ali minata gamenaváa asú okiko nene alévolé apatoka molo lekemekiko áminagú miniki meinavatini alinigave.
10 Makó eza netá koma kamaló nene ale guni oko gizapa itimó áisi nene netá napaloka ámina oko ale guni oko gizapa lamaná inogo ive. Itó makó eza netá koma-kamaló ale gopa napa itimó áisi nene netá napagi ámina oko ale gopa napa inogo ive. 11 Lekeza henokanoni ha netá nene ali lamaná iki gizapa amitamó nene, netá gihila nene éaho likimitive. 12 Itó netá hagitana likimimó nene gizapa i guni amitamó nene, lekelí alévolé henoni nene alika éaho lehizeleketative. 13  * Ve hámakolímo kugulizaki ve lositalitini gelekelé ma oketaminogo ive. Lá itimó nene maga ve agika amekoko maga ve mukahá apilitimó onoive. Itó maga veloka gímize lamaná okoko maga ve ánigo goselé inogo ive. Lekeza ámináminiki Ómasímini hoza nemó itó moni henokanonímini hoza nemó ganagana lelegí oko aleakaláa nomive.
Mosé lo hukoketa gakoki Izesú gosohá lo hukoketa gakoki
14 Loko lokago, Palisaio monó ve keza moni henokanonimú lagaváa gili miniaká a ve nenete giliake, gakola gili hazutazu amó. 15 Lá ikago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekeza nene vegená kovogisaló veveso noune liki amuza miliki mihina iaká niamóza, Ómasímo nene likigikámini mogonáa geleaká noive. Vegenalite ánigamó nene vevesonoi netá geleaká noigo, Ómasímo ánigoko gilimó nene mu-izapa oaká noive.
16  * Mosé lo hukoko li gakó itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetini gakó minoloko ova ova ike ike Zonitoka anitimó. Nenelotí veletoka nene Ómasímini gizapaló minoakalímini gakó lamaná hutilí oko vokago vegená mukilite lovasava iki Ómasímini avogisagú vinigi lá iaká niave. 17  * Okulumaki mikasigi keza vo tolova itíive liki vi tolova itáimóza, Mosé lo hukoko li gakó nenémini lotonáa hamokó ma haha aminogo ive.
Izesú vená kimisele ahuloakakumú gakó lo kimimó
(Mat 5:31-32; 19:19; Mak 10:11-12)
18  * Ve makolímohe makolímohe venala amisele ahulokoko haitó vená alitimó nene, ve vená huko ezega emega oakalímini lihima alinogo ive. Itó ve makolímohe makolímohe ahulinita vená makó alitimó nene, ámina netalímini lihima alinogo ive loko Izesú limó.
Lasaloki henonagi ve napagi keí gakó
19 Izesú anoza gakó makó láa loko limó: Henonavagi ve napa minamó. Eza gó luhuvagigó meinava iteko minamokó ale akoloko minamó. Itó gamena gamena ló gehaka like agoliza vizé vizé oko minoaká imó. 20 Lá noigo, gohogó ve makó agulizá Lasaló eza agupeló halamé gizaleake henonagi vemámini numuni sepekuka ako minake, 21 nosá nakutí litímotila alemó zimoláa ma nimiko natonazo loko geleko minoaká imó. Lá oko noigo, galate aniteke halamelalotí génimiaká amó. 22 Lá oko minake, gohogó vema helekago, ageló keza alímiki itiki Avalahani amatoka ahulimikago minamó. Itó alika nene henonavagi vema helekago, gale zitamó. 23 Gale zimikago, meikú lemeko miluma maluma geleko minake, okenava oko ánigamó nene Lasaló nene Avalahani amatoka noigo ánikagamó. 24 Ánikogoake, sele loko láa loko limó: Avalahazo, aménegamaka, nenikumú milumaváne geleoko Lasaloni amiselekako agizani gosavatunú nagamikú lupizeoko oko genezáneloka naliko hulu nivisitiho. Neza lokú imane miluma maluma golesa geleko nouho. 25 Loko lokago, Avalahá láa loko limó: Gipánemaka, gelenape. Geza mikasiuka lagámini amupiló minanimóma nene mota asú okamole. Itó Lasaló nene miluma malumámini amupiló minamóma ámina oko asú okave. Itína nene Lasaloni alími hulu niago, géisi miluma maluma geleko noane. 26 Itó ligilikagú nene zuni napa aleko hukokamóma nenazo, imanelokatí lemeakaláa nomive. Itó nenelokatí iteakaláa nomive. 27 Loko lokago, henonavagi vemámo láa loko limó: Aménegamaka, makó litoze, gele nemezo. Elane není numutoka 28 izegipa nugunáne ligizani lugaloka asú igo niave. Keza miluma apakú imane ikataze, Lasaloni amiselekako voko kagata alitive. 29 Loko lokago, Avalahá láa loko limó: Óve, Moseni gakó itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetini gakóma nemole. Nenema gilinitanae. 30 Loko lokago, eza limó: Óe, Avalahazo, aménegamaka, mokáne, lá oko nomive. Heleneitikutí ve makolímo oteoko voko lo kemekiko, kigika ali viliganigave. 31 Loko lokago, láa loko limó: Keza Mosele itó Ómasímini agepagutí gakó liaká a vetini gakó gili ahuliaká nitamóma, ve makolímo heleneikutí oteoko voko lo kimitimóza, nene ámina iki gili ahulanigi anae, loko limó.
* 16:13 Mak 6:24 * 16:16 Mat 11:12-13 * 16:17 Mat 5:18 * 16:18 1 Koli 7:10-11