20
Izesuni zámuzamú loká itamó
(Mat 21:23-27; Mak 11:27-33)
Lá niago, nene gamenaló Izesú nene monó zagusaveú itike monó lainim-oketoko gakó lamaná lo utó oko lo nokimigo, guguni giziaká ve napagi monó mogona apí-ikimiaká vegi monó gizapa vegi iki anitiake, imaneloka azozá loló ani netá nene éahini gakotó lá ane, itó éaho litó loló ape, lo lemezo. Liki loká imikago, eza láa loko lo kimimó: Nezagi ámina oko gakó hamó loká oleketanogo uze, lekeza li nimilo. Zoní monó nagamí holokimiaká hoza alimó nene, hikutí ale utó ive. Ómasímini gakotó alihe itó vegenalitini gakotó alive. Loko loká okimikago, kezáitoka ligili hagili ake nene gakotó nana oko lo viligoko lo amitune liki gelemó nene gopa okago, láa liki gelemó: Leza Ómasilokatí ale utó imole loko litunimó nene, íi, lekeza nanamú Zonini gakoláa gili alévolé amave loko linogo noimó. Itó vegená mukí nenete Zonikumú nene Ómasímini agepagutí gakó loaká veve liki linamóma nenazo, hoza alimó nene hanuva vetinigutí ale utó imole loko litunimó nene gehanitunú lipili hilinigave. Liki nigeleke Izesuni láa liki li amemó: Zoní éahitotí hoza ale utó ihe loko nenémini mogonáa gele vevesamune. Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Láa likima nene netá matá imane loló oaká nougo ánigiaká niamó nene éahini gakotó lá oaká nouhe nenegi nezagi áminagó oko lo lekememinogo uve.
Vain nagá minimú anoza gakó
(Mat 21:33-46; Mak 12:1-12)
* Loko loake, anoza gakó makó nene Izesú láa loko vegená lo kimimó: Ve makolímo vain nagá mini nene zuhá oake, gizapa iki nitiko meinava likimitove loko vegená makó gutá kemeake, haitó mikasiloka hotó voko gamena hána minamó. 10 Noigo gihila guzá lati gamena alitokago, gizapa nia vegená nenete mikutí nagá gihila lugáa alinitiki atave loko gelekelé izegipa makó amiselekago, vo anitekago, keza mini gizapa vemate ámina ve apiliake nagá gihila amemake hanuva amisilikago golohá veva noitoka vimó. 11 Lá okago, gelekelé izegipala makó goha amiselekago vimó. Vo anitekago keza mini gizapa vemate gopoguka litake apiliake, hanuva amisilikago vimó. 12 Lá okago, makóma amiselekago vimómámini agupe apilivi hukivi iake, hetoka alími ahulamó. 13 Lá ikago, mini amelaho láa loko limó: Neza nana itove. Ma alími lamaná itahe loko nigika amenou gipáne amiselekugo vitize. 14 Loko geleake, amiselekago voko áminaló anitekago, mitó gizapa vemate ánigiake kezáitoka láa liki ligili hagili amó: Imanémo nene mikasi amelahini gipala nenazo, áisi nene minokoko olopa ve molokoko imane hoza ale lá itimó nenazo, helisa henonima lelí loló itive loko mota apele hilitune. 15 Liki liake, nagá gihila mikutí ahelú iliki vake losé apili helemó. Lá inamó nenazo, nagá mini amelaho aniteoko ámina mikú hozaló vema nene nana oketative. 16 Áisi okoko gizapa vema kepele heleoko ámina vain mini nene haitó gizapa ve lamaná lehizeketanogo ive. Loko Izesú lokago, giliake, keza eé, lá oko nomive lamane. Liki likago, 17  * geleake, gonú nokipilike láa loko lo kimimó: Láa likima monó gotolaú gakó láa liki luhuva gizinamóma nenémini mogonamú lekeza nanave liki nigeleve:
Numuni giaká vete gehani napa makó ánigi ahulamó nenémo geha lapusa alévoleláa loló oake noive.
18 Ve makó nenete ámina geható velehé limitamó nene ziki nogotanigave. Itó ámina gehani nenémo ve makolímini amupiló alemó zitimó nene, ámina ve nene zeko lanahana inogo ive.
Kugupe meina hizeaká gakó
(Mat 22:15-22; Mak 12:13-17)
19 Loko lokago, monó mogona apí-ikimiaká vegi guguni giziaká ve napagi keza ámina anoza gakokutí gehanimú limó nene Izesuni ánigo ahulunikumú lokave liki giliake, ámina gamenaló agizató alekinake nagá amitune liki lamóza, lá itunimó nene vegenalite nana ilitatave liki kehelele vizimó. 20 Kehelele vizekago, Izesuni apilita gamenamú gizapa iki niake keikutí ve makó kimisilikago, vake amamaka miliki minake, Izesú gakó lo gopa itikumú amamaka moloko noinake gakó makó lokiko hee lamikoma agulizaki ve napámini agizakú molokuko nagá amitave liki vevesina vegitana lilí iki minake, 21 Izesuni láa liki loká itamó: Tisalemaka, geza ve vená lainim-okimiaká noani gakó nene hee lokogó nego geleaká noune. Geza vegená mukí ánigo hamó lelegí oko ánigokanike, Ómasímini gapo kelepize vevesoaká noane. 22 Geza nanave loko nogelene. Loma apatoka gamanímini agulizaki ve napa Sisani nene takisi moni ameaká nouhá nene etahe etamive. 23 Liki lamó nene etamive loko lokikoma gamaniloka goní otatune itó vatí okove loko lokikoma Zuta vegenalite gili golesa itave liki amekú miliki la gakó nogilike, láa loko lo kimimó: 24 Lekeza moni makó nelepizilo. Ámina moniló noi vogunahana imanegi itó luhuva imanegi éahini neve. Loko lokago, gamani ve napa Sisani neve. 25 Liki likago, láa likima nene, gamanímo voká loaká noi netá nene gamani amilo, itó Ómasímo voká loaká noi netá nene Ómasi amilo. 26 Loko Izesú limó nene gámemé iki linamómámini gelehusigutí lá oko avilegekago, sigaga liake kegepaló gena okago, vegenalitini kovogisaló agizató alemisá amó.
Hilinitakutí otiakakumú loká itamó
(Mat 22:23-33; Mak 12:18-27)
27 Lá okago, Satukaio monó vegená keza hilinitakutí otisá amave liki liaká a vegená lugáate Izesutoka iake, 28  * láa liki loká itamó: Tisalemaka, Mosé nene luhuva láa loko gizo lemeneimóma neve: Ve makolímo vená alitimó nene, izegipa getamoko mino-loko voko helekikoma, agunalámo ámina gevoná vená alekoko uvolaho hili vemú izegipala geto molative loko luhuva gizamó neve. 29 Lá okanazo, uvolaho agunala 7-a minamó. Lá iki niake ganá ve nenémo vená aleake, minoloko novike izegipa getamike helekago, 30 agunala makolímo áminámini okago, 31 agunala makolímo áminámini okago, keza ve 7 nenete ámina vená ali volaló imaló iki minake izegipa getamake hili asú ikago, 32 ámina gevoná vená nene minake alika hilimó. 33 Ámina ve 7-a nenete ámina vená ali volaló imaló iki minamó nenazo, hilinitakutí goha otita gamena nene ámina vená nene éahini venala minative.
34 Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Lekeza imane gamenaló vená aliká itó vená alimi kimiká iaká niamóza, 35 Ómasímo vegená makokumú nene alika gamenaló hilinitakutí otitatímini mututoni niave loko loketonoimóma nenete vená alisá amave, itó vená alimi kimisá amave. 36 Keza ageló nenéminiki goha hilisá amave. Hilinitakutí otita vegená nene Ómasímini mututoni miniki gosohá kemetamenigi minanigave. 37  * Itó heleakakutí oteakakumú nene lo likimitoze, gililo. Mosé ámina netakumú gakó makó lo lemeneimóma neve. Eza zamukutí ló guluma i gakó gizake hele vegenalitini mogonamú gilike Guivahanimú nene láa loko limóma neve: Eza Avalahani Isakani Zakoponi keí Ómasi minamó nominave. 38 Loko limó nenazo, hele vegenaki ha nia vegenaki nene Ómasímini agómulaló nene ha nia vegenakó niave loko ánigo nominamó nenazo, nenemú kemeni helenei vegenalitini Ómasi negopa, kemenía hanuva ne vegenalitini Ómasi noinazo, Ómasimú gili zaginake hele vegenaki hanuva nia vegenaki keí Ómasi noive. 39 Loko lokago, monó mogona apí-ikimiaká ve lugáate tisalemaka, gakó lamaná lokane. 40 Liki liake, goha gámemé iki loká itakumú kehelele vizekago, loká itamisá amó.
Gologí oketative loko lo moloketa vemú loká oketamó
(Mat 22:41-46; Mak 12:35-37)
41 Lá niago, eza láa loko lo kimimó: Gologí oleketative loko lo mololeketa vemámo agulizaki ve napa Tevitini agávolaho noive liki nanamú liaká niave. 42  * Tevití eza Ómasi agepoka liká nama liká a gakokutí láa loko luhuva gizonoimóma neve:
Mezaú ve eza není Guivahaníne nene není nigizani zamagaloka minoloko voko noako, 43 gala vega nene gigisa lapuvauka ahuloketanogo uve loko lo amimó neve.
44 Tevití ámina vemú nene Guivahaníneve lokamó nenazo, gologí oleketative loko lo mololeketa vemámo nana igo Tevitini agávolahogó neitive. Tevitini guivahanigi neitive.
Monó mogona apí-ikimiaká a vemú alévolé oko lo hukonoimole
(Mat 23:1-36; Mak 12:38-40)
45 Loko Izesú loake, vegená mukilite nigelego, izegipala zuha láa loko lo kimimó: 46 Monó mogona apí-ikimiaká vemú lekeza, ehe. Keza nene luhiaká gó hána luhatakumú, itó maketiloka vegená makolite geké vaké likitatakumú, itó monó numukú numukú vegená kovogisaló minoaká holomaló minatakumú, itó nosánetá napa ninató agepaló iti mina siató minatakumú kumu heleaká noive. 47 Keza gevoná venalitini henokanoni gumina i asú iká itó kegepatunú soza miliki Ómasi agepoka hána liki Ómasiloka liká iaká niave. Ámina ve nenete lihima napa genavagi alinigave, loko limó.
* 20:9 Isa 5:1 * 20:17 Age 118:22 * 20:28 Gapo 25:5 * 20:37 Gá 3:6 * 20:42 Age 110:1