5
Izesú litó lagaha mukí alemó
(Mat 4:18-22; Mak 1:16-20)
* Gamena makó zupa Izesú eza Genesalete nonohuló agataloka noigo, vegená keza Ómasímini gakó gilitune liki ali nupa iake aitoka sii sii liki minikago, lagaha aliaká ve makó nene nagamikú lapéinigutí limiake, lagaha gotaháinima nagamí nizego, itó sipi lositá nene nagamikú ha nego, Izesú nene ánigoake magáa Saimoni nagamikú lape minakú iteake, nagamí getatokatí hilulú oloko koma vitane loko loká imó. Gele amekago sipigú minake mukí ali nupa a vegenáma monó lo kimimó. Lo keme asú oake Saimoni láa loko lo amimó: Hilulú oloko voko nagamí ohunáagú molo-minoko nene gigivekagegi lagaha alinigi niaze, gotahalini nene ohunagú ahulalo. * Loko lokago, Saimon Pitá nene anotó aleko láa loko lo amimó: Gizapa velemaka, leza itína holugúnaka gotaha ova ova oko minuháza, lagaha hamolagi ma alemune. Lá unimóza, geza lanimómave loko nene lagaha gotaha nene goha nagamí ohukú ahulatune. Loko lo ameake, aliki viki gotahama ahulake lagaha mukí nalego, lagaha gotaháini nene zeko hukanogo noigo, kigive lugáa sipi makokú minamoláama iki kilími vatí itave liki kigizani gumí zi kimiki sele lamó. Lá ikago, keza ake sipi lositámagú lagaha ali nimilago, lagaha vaí oake nagamikú lapema nene nagamikú liminogo imó. 8-9 Lá noigo, Saimon Pitaki makó mina vegenaki keza lagaha mukí alekumú ánigiake sigaga lamó nenazo, Pitá eza Izesuni agisauka gupá zeko lo amike Guivahanínemaka, neza lihimánegi ve nounazo, ahulonimioko vozo. 10 Loko noligo Zepetaioni gipala losi Zemusiko Zoniko keza Saimoni agivelahiko nenetosa ámináminiki sigaga lasimó. Sigaga nilasigo, Izesú nene Saimoni láa loko lo amimó: Geza gehelele vizemino. Itína imanémini veletó nene geza monó hoza aleloko novako mukí vegená nene není zuha lilí itave. 11 Loko lokago, nagamikutí lapéinima aliliki getatoka vake nene, mukí netá matáini ahuliake Izesuni ámegetiki vamó.
Izesú lokago halamé gizali ve gililimó
(Mat 8:1-4; Mak 1:40-45)
12 Izesú nene apá napa makotoka voko noigo, halamé agupeló vaí oko gizali ve makó noike, Izesuni ánigoake vike agisauka gupá ze ameake negénegeka like láa loko limó: Guivahanínemaka geza nene nelémo gililitove loko nene hanuva nelémo gililitanimó nenazo, nelémo gililitane loko noluve. 13 Loko lokago, Izesú nene agizani lutoko agupeló ale nogilike gililitane loko gelekuze, gilelezo. Loko lokago, litá oko gililimó. 14  * Lá okago, ámina gakó nene avetó oko vegená avetó oko lo kememitive loko lo hukomiake láa loko limó: Aló gilelekane liki gili hee litave loko geza nene voko guguni gizoaká vémitokama gugupe alapizekako ánigative. Itó gilelenikumú nene Mosé loleketa netá aleko Ómasi guguni gizo amitive loko amekako eza vegená mukí lo kemekiko nenémini mogona gili vevesatave. 15 Loko limóza, aí gakoláa nene puu loko vokago, mukí vegenalite gili asú iake Izesuni gakó gilitune liki itó kivisi netakutí kelémo zokative liki Izesú noitoka alegesá iaká amóza, 16 eza mikasi gomopalaló voko minake Ómasiloka linogo voaká imó.
Izesú ve gepili alémo zokamó
(Mat 9:1-18; Mak 2:1-12)
17 Gamena makó zupa Izesú eza monó gakó lainim-oketoko noigo Palisaio monó vegenaki monó mogona apí ikimiaká vegi keza Galilaia apatotí itó Zelusalegatí itó Zutaia apá makotokatí nene mukí numutotí iki neneló ali nupa amó. Lá niago Izesú nene kivisi vegená kelémo zokati zámuzagi minató minamó. 18 Lá noigo ukoakoló zaló mililiki a ve gepili makó nene alímiki iake Izesuni agisauka ahulitanigi niago, 19 vegená mukí gikí iake gapo hizi lí ikago, alímiki numupitó itiake ali koló iake, ukoakogi nagá ziake ahulikago vegenalitini holúikú limike Izesuni avogisaloka lemekago, 20 Izesú nene ánigoake gili alévolé amó nenémini mogonáa ánigoko geleake, ve gepilima láa loko lo amimó: Vémage, lihimaka ahulogimikuve. 21 Loko lokago monó mogona apí-ikimiaká vegi Palisaio monó vegi keza kagata gululusi giliake kezáitoka láa liki ligili hagili amó: Makó éaho lihima gilatoaká noive. Ómasímo hamokó lá oaká noinazo, ezáa agupevamú giligo itekago, Ómasi aviliginogo limó nene etamive. 22 Liki kigikatunú nigelego, Izesú nene Zuta vegenalite lihimate ahulolimiaká itó vegená kelémo zokoaká nene Ómasímogó loló oaká netá neve liki gilinave loko geleake láa loko lo kimimó: Lekeza likigikauka nanamú láa liki nigeleve. 23 Ve makolímo Ómasi noamitimó nene lihimaka gilatogimikuve loko vávani oko lamitimóza, kelémo zokoaká zámuzagi ve noamitimó nene gakó lokiko gihila zemitihe loko ve gepili makó nene oteoko vozo loko litá oko lo ameminogo ive. 24 Lá onoimóza, okulumakutí lumu ve gihila neza mikasigú lihima gilatoaká zámuzagó negopa, lihimatini ale ahulolikimiaká zámuza nenitoka neve. Loko loake nenémini mogonáa gili hee hee litave loko ve gepilima lo amike nene láa loko nologetuve: Otekoko ukoakoka geheko numukaloka vozo. 25 Loko lokago, mukí vegenalitini kogómulaló nene litá oko oteake ukoakova ale geheko numunaloka vike Ómasímini agulizá ale oteko minamó. 26 Lá noigo, vegená mukilite sigaga liake Ómasi agepoka lake mulúini otopá nozigo itínasa haitolímini suni ánigokune, liki lamó.
Izesú Livaini sele lo amimó
(Mat 9:9-13; Mak 2:13-17)
27 Alika Izesú lemeake novike takisi aleaká ve makó agulizá Livaí áisi nene hoza aleaká numunauka noigo ánigoake geza nene némegetoko ano. 28 Loko sele lo amekago Livaí nene netá mukí ahuloake ámegetoko vimó.
29 Makó vasike Livaini numukú nosánetá napa Izesuni vatá omikago, takisi aliaká vegi ve makoki keza mukitó namó. 30  * Ninago, Palisaio monó vegi monó mogona apí-ikimiaká vegi keza Izesuni izegipala zuhamú gili golesa niake láa liki li kememó: Lekeza nene takisi aliaká vegi netá golesa aliaká vegená makoki nanamú makó miniki nosánetá ninave. 31 Liki likago, Izesú geleake láa loko lo kimimó: Hanuva lamaná iki mina vegenalite lusa vemú sele lisá amave. Kivisi vegenalitegó lusa vemú sele liaká niave. 32 Neza hee loko noune liki liaká nia vegená kelémo otopá zitove loko lememumóma neve. Neza lihimáinigi vegená kigika ali viligatave loko kelémo otopá zinogo lumumóma nenae, loko limó.
Nosánetá mosiakakumú loká itamó
(Mat 9:14-17; Mak 2:18-22)
33 Lá okago, keza láa liki li amemó: Zonini izegipala zuha keza gamena mukí monokumule liki nosánetá mosé mosé iki Ómasiloka liaká niave. Itó Palisaio monó vetini izegipáini zuha keza ámina suni aliaká niamóza, geí izegipaka zuha keza nosánetá gopa aliki niaká niamó nene nanamú niave. 34 Liki likago, Izesú anoza gakó láa loko lo kimimó: Vená ali amita ve ezagi agivelagegi apiziki niminiko ve makolímo nosánetá moseketatimó nehe. Lá aminogo ive. 35 Gala vete vená ali amita vema kigizakutí ipá ita gamena alitokiko, nene zupa miluma nigiliki nosánetá mosinigave. Ámináminiki izegipáne zuhate alika nenikumú miluma giliki mosé mosé inigave. Itína lá oko nomive.
36 Loko loake, miní ameko anoza gakó makó láa loko lo kimimó: Lavolavo gó nene litaha looko hukokiko nene, gosohá gó makó hukiiki litaha gotó molo apizeko akotoakaláa nomive. Nagamí zikiko gikí okiko lavolavo gó gosohá hukokiko gosohá lavolavo gó nenémo litaha lavolavo gotó haitolíminoko minanogo ive. 37 Itó vain nagamí nene gituhú galakalá noigo nene nagamí getununi litahagú ligi milisá amave. Vain nagamí nenémo gituhú galakalá nooko giputooko litaha getununi zeko ategekiko vain nagamiki nagamí getununigi latila okatinazo, 38 vain nagamí gituhú galakalá noimó nene goni getununi gosohakukó leke moloaká noune. 39 Itó ve makolímohe makolímohe vain nagamí litahagó noaká noike, áminamú laga avisekago gosohá vain nagamí natove loko gelesá amive. Litaha vain nagamí nene vatí oko neve loko loaká noive. Loko limó nene litaha monó sunímini amupiló nene ezáa gosohá monó molo apizesá nene etamive loko anoza gakó limó.
* 5:1 Mat 13:1-2; Mak 3:9-10; 4:1 * 5:5 Zon 21:3-8 * 5:14 Liv 14:1-32 * 5:30 Luk 15:1-2