6
Holisigú Izesuni vegenala zuhate kilé hisiki nimi vamó
(Mat 12:1-8; Mak 2:23-28)
* Holisi gamena makokú nene Izesú eza izegipala zuhagi kilé mikú mihina niake, izegipala zuhate kiléma akutiake gihiláa kigizanitunú hisiki nimi vamó. Lá niago, Palisaio monó ve lugáate ánigiake gili golesa ake láa liki lamó: Holisi gamenagúma nenazo, hoza nalemó nene netá golesa lilí niave. Lá amoakalímini nene nanamú naleve. * Liki likago, Ómasímo vegenala zuhate netakumú vitagá niko ezáa lo huka gakó nene hanuva molo gaheva itimó neve liki gilitave loko Izesú láa loko lo kimike limó: Gozapá agulizaki ve napa Tevitige vegenala zuhagi nosánetakumú gaúna hiliake netá makó alemó nene lekeza gakó gatinamóza, mogona gelemiki nilahe. * Tevití eza Ómasímini monó numukú itekago guguni gizoaká ve napámo Ómasímini avogisaló mila peletima ameko ezagi makó mina vegená kimigo namóma neve. Ámina peleti nene hanuva vegenalite namitave liki guguni giziaká vetegó natave liki alévolé iki li hutinamóza ámina gamena nene hanuva vegenalite gopa namó neve. Loko loake, Izesú miní ameko láa loko lo kimimó: Okulumakutí lumu ve gihila neza holisi amelahina nounazo, izegipáne zuhate holisi gamenagú lilí ita netá nene není netale, loko limó.
Agizani nakeseta ve alémo lamaná imó
(Mat 12:9-14; Mak 3:1-6)
Holisi makokú Izesú nene monó numukú iteko monó lainim-oketoko noigo, agizani zamagaloka nakeseta ve makó minamó. Noigo, monó mogona apí-ikimiaká vegi Palisaio monó vegi keza ámina vema alémo lamaná okikoma imane holisimagú nenazo, goní otatunize liake, gizapa iki minamó. Lá iki kagata gelemoláa nene Izesú ánigoake, agizani nakeseta vema otekoko holutegú ote minozo loko lo amekago, eza oteake áminaló ote minamó. Lá oko oteneigo, Izesú láa loko lo kimimó: Netá makokumú loká oleketatoze. Holisigú nene netá lamaná alesatímo etatihe netá golesa alesatímo etative. Vegená kelémo lamaná osatímo nehe kepele helesatímo nene neve. 10 Loko loake, vegená mukí gonú nokipilike agizani nakeseta ve nene gigizani lutozo loko lo amekago, agizani lutokago, goha lamaná imó. 11 Lá imóza, monó mogona apí-ikimiaká vegi Palisaio monó vegi keza kizapaló molokago Izesuni nana otatune liki ligili hagili amó.
Izesú izegipala 12 kelémo molamó
(Mat 10:1-4; Mak 3:13-19)
12 Gamena nene zupa Izesú nene Ómasiloka linogo agokaú itimó. Itike Ómasiloka loko minova minova noigo gó lamó. 13 Gó lokago, ho noitigo, izegipala zuhama sele lo kemekago, ikago, keikutí ve 12 kelémo etó oake, kugulizá nene aposolo veve loko molamó. 14 Keza lá iki minamó: Kugulizá Saimon agulizá gosohá Pitá ave loko molamó, itó agunala Etulú, itó Zemusí, Zoní, Pilipó, Patolomaió, 15 Mataió, Tomasí, Alapaioni gipala Zemusí, itó Saimoná eza Loma gamani amisele ahulanogo i ve, itó Zemusí makolímini gipala Zutá, 16 itó Kaliotó numutotí ve Zutá eza minomo noitike Izesuni amimika li ve neve.
Izesú vegená mukí nasahilí oketamó
(Mat 4:23-25)
17 Izesú nene izegipala zuhagi limiake apá geleni makotó neneló viki niago, aí vegenala zuha makoki ve vená mukí Zelusalegatí itó Zutaia apá makotokatí itó age nagamí gahevaloka nene Tulo itó Sitona apatotí keza Izesuni gakó gilitune liki itó kivisi vegená kelémo zokative liki neneló alegesá iki minamó. 18 Niago, holosi golesa kigikagú mina vegená nene kelémo lamaná imó. 19 Itó Izesuni agupeló ali gilikago aí agupegutí zámuza nenémo netá kivisi vegenáma kelémo zoko asú imó nenazo, alegesá iki mina vegená mukilite ligizani lutoko agupeló ale gilitunitímo lelémo zokative liki gelemó.
Okulumakú mututoni itó meikú mututoni nenémini gakola
(Mat 5:1-12)
20 Lá ikago, Izesú nene izegipala zuhama gonukonú kepeleake láa loko limó: Lekeza gohogó vegená neneta, Ómasímini lapaná ali lá itamó nenazo, lokogoliza nivizemó geleaká noive.
21 Lekeza netá lamanakumú likivisigo mina vegená neneta, netá lamanalímo likigikagú vaí itimó nenazo, lokogoliza nivizemó geleaká noive. Lekeza ive nama iki nimina vegená neneta, lekeza giza zohí itamó nenazo, lokogoliza nivizemó geleaká noive.
22  * Okulumakutí lumu ve gihila nenikumule liki vegená makolite mukahá likipiliiki visililikimiiki lekelikumú alivi letivi iiki vegená golesave liki lukugulizatini ali ahulatamó nene, lokogoliza vizitave lokogó gelenouve. 23  * Lá nilikitikoma likigisa ziki miniki lokogoliza viziki gozapá avóike keza Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve ámina iki lilí ikimikago Ómasímo meinava napa kimimó nenazo, okulumakú meinavatini sipisi netimó neve liki gililo.
24 Lekeza henotiki vegená neneta, lekeza ehe tináneve. Lokogoliza viziki iki miliki amó mota asú okave.
25 Lekeza niki lakagatupa iki nia vegenalita, ehe tináneve. Alika gaúna hilinigave. Lekeza giza zohí iki nia vegená neneta, ehe tináneve. Alika lekeza miluma giliki ive inigave.
26 Lekeza vegená mukilite lukugulizá ali otiaká niamó neneta, ehe tináneve. Avóike ámináminiki soza monó lili ali vetini kugulizá ali otiaká amóma nemóza, Ómasímo ámináminoko keikumú giligo itemimóma neve.
Gala velini likigika kimilo
(Mat 5:38-48)
27 Lá onoimóza, není gakó nigele vegenáise gakó lo likimitoze, gililo. Lekeza gala velini nene likigika kimiiki nasahilí ikitalo. Vaika likamita vegená nene kilími lamaná ilo. 28 Lekelikumú alivi letivi nia vegená nene nónohá zikitalo. Gopoguni mililikitata vegenakumú numuna lilo. 29 Ve makolímo agizanitunú nene gagamipaló helegaloka zekikoma, helegaloka gipilitive loko velegepá ze amezo. Ve makolímo geí hepé goka ipá oko aleko novikoma, geí sioti aleko amanapa amo. Nenegi aleko vitize. 30 Itó ve makolímo geí netakumú voká litimó nene hanuva amezo. Itó ve makolímo geí netá aleko vitove lokikoma hanuva amekako aleko vokiko goha ale nimitive loko voká lamo. 31  * Lekeza vegená makolite némini manámini suni lilí ilitatave liki giliaká nia netá nene lilí ikitalo.
32 Vegená golesate kigika limiaká nia vegená nene ligika kimitune liki liaká nianazo, ámináminiki kigika likimiaká nia vegenakó likigika kimitamó nene, Ómasímo lekegepoka lamitive. Vegená golesate kezagi ámináminiki kigika limiaká nia vegená nene ligika kimitune liki liaká niave. 33 Lekeza netá lamaná lilí ilikimiaká nia vegenakó nene pekimi iki netá lamaná lilí ikitatamó nene, Ómasímo lekegepoka lamitive. Vegená golesate kezagi ámina suni aliaká niave. 34 Lekeza vegená makolite netá makó limitave liki giliiki netá makó kimitamó nene Ómasímo lekegepoka lamitive. Vegená golesate alika keza ámináminiki limitave liki ve golesa makó nene moni kimiaká niave. 35 Lá niamóza, lekelisi gala velini likigika kimiiki netá lamaná lilí ikitiki goha limitave liki gelemiki hagitana kimilo. Lá ikiko, alika nene meinavatini napa iteko neiko, lekeza okulumakuka Ómasímini izegipa lamaná minatave. Ómasi eza agepoka lama vegenaki vegená golesagi hanuva muluna moloketake lehizekimiaká noive. 36 Lekeza lá iki ametipo miluma gelelikimiaká noimómámini iki vegenakumú miluma gilikitalo.
Numuni lapusámini anoza gakola
(Mat 7:1-5)
37 Lekeza nene vegenalitini mogonataganamú lotuva legemilo. Lá niko Ómasímo lekelí mogonataganamú lotuva legeminogo ive. Lekeza vegenalitini lihimamú gakó li hukikitamilo. Lá niko Ómasímo lekelí lihimamú gakó lo hukoleketaminogo ive. Lekeza vegenalitini lihima ahulikitatamó nene, Ómasímo ámina oko lihimatini ahuloleketanogo ive. 38 Lekeza vegenalititoka iki miliki ita polosava nene Ómasímo ámináminoko lekelitoka oko moloko inogo ive. Ómasímo lamaná oko likigikagú lehizelikimioko mí zeko hilulú oko nogúeko goha gúitimó nene velemó zesá oko minanogo ive. Lekeza gona miliki kimiaká niamómámini avotigila oko Ómasímo ámináminoko gona moloko likiminogo ive.
39  * Loko loake, miní ameko netá golesáinimú anoza gakó makó láa loko lo kimimó: Agómula lilikupá mola ve makolímo agómula mola ve makó nene gapo alapizitihe. Óe, lá oko nomive. Ve lilikupá losi nenetosa eza agizató aliko eza agizató aliko vitáimó nene lositáma galegú hilanigasive. 40  * Itó sukulu izegipa makolímo litá oko tisala avilegemitive. Alika sukulu loloko voko gele asú okoko tisala nenéminoko minanogo ive. 41 Geza gigivekahini agómulagú gilisá onoive loko lanimóza, gezaka gogómulagú za lana vonoimó nene nanamú ánigo lamaná amoko lane. 42 Gezaka gogómulagú za lana vonoimó ha nego ánigamanimó nenazo, géisi nene nigivénega, gogómulagú gilisá vonoimó nene ale ahulogetatove loko nanamú nolane. Geza sozaló ve genezaka losi minamó neneka, gezaka gogómulagú za lana nemó nene goí oko ale ahulooko gogómulatunú ánigo vevesooko alika nene gigivekahini agómulagú gilisá onoimó nene ale ahulotatanimó nene etanogo ive.
Gihila golesa lamaná zeaká nenémini mogona
(Mat 7:17-20; 12:33-35)
43 Itó za lamaná makolímo gihila golesa zeminogo ive. Itó za golesa makolímo gihila lamaná zeminogo ive. 44 Za gihilamámo ámina zámini lamaná imoláahe golesa imoláahe ale utó oaká noive. Hilipa nenémo gizasi apelekiko hukiki natahe. Itó gumené nenémo loisi apelekiko akutiki natahe. Lá oko nomive. 45 Ámináminoko ve lamanalitini kigikagú netá lamaná minatimó nenazo, kigikagutí vatí sunigó ititimó neve. Ámináminigó oko ve golesatini kigikagutí nene golesa sunigó ititimó neve. Ligikagú vaí o minakutí legepagutí loaká noune.
Numuni lukesavámini anoza gakola
(Mat 7:24-27)
46 Lekeza nenikumú Guivahaniteve Guivahaniteve liaká niamó neneta není gakó nene nanamú ámegetisá amave. 47 Nenitoka iake není gakó gili aliaká nia vegenalitini mogonamú lo likimitoze. 48 Ve makolímo numuni ginogo gale hána legeake gehani amupiló lapusa hizeake, numuni gekago, golini zike nagamí napa veleko una napa nenémo ake numunima ahelú imóza, numuni nene geható ginazo, mómoká amike alévolé oko minamó. 49 Nenéminiki niamóza, ve makolite není gakó giliakaláa giliake není gakó gili alisá amave. Keza nenéminiki niave. Ve makolímo numuni ginogo lapusa hizemoko mikasi veletó soza moloko numuni gekago, alika nagamí veleko una napa nenémo ake ahelú okago, numunima litá oko lemeko pou loko akamó.
* 6:1 Gapo 23:25 * 6:3 1 Sam 21:1-6 * 6:4 Liv 24:9 * 6:22 1 Pit 4:14 * 6:23 2 Iki 36:16; Apo 7:52 * 6:31 Mat 7:12 * 6:39 Mat 15:14 * 6:40 Mat 10:24-25; Zon 13:16