7
Izesú ami gizapa vémini gelekelé veva alémo zokamó
(Mat 8:5-13)
Izesú eza monó gakóma neneló lo keme asú oake Kapanao numutoka vimó. Neneló Loma apatotí ami vetini gizapa ve makolímini gelekelé veva netá napa gizaleake helesakosá oko noigo, gizapa vevámo izegipalamú nene amekumú izegipala nenazo, Izesuni gakoláa geleake, Zuta vetini ve uvóipini makó nokimisilike Izesuni li amikiko okoko není gelekelé izegipa nene avisi netáma alémo zokatihe liki viki loká ilo loko loketamó. Lokimiake kimiselekago, keza Izesutoka viki anitiake amuza miliki láa liki li amemó: Lelí lova vetémini gizapa vema oko moloko noimó nene lamaná noive. Eza nene agikáa nene leza Zuta vegená lemeaká noive. Itó monó numute utó itive loko nene moni napa molokago, akohekago, gilitamóma neve. Lá oaká noi vema nenazo, gakola gele amitanimó nene vevesanogo ive. Liki li amikago, Izesú geleake kezagi makó vamó. Viki numu ávatiha vikago, lova gizapa ve nenémo agive makó nene Izesutoka nokimisilike gakó láa loko kimiselekago vamó: Guivahanínemaka, neza ánéáminaloka goselé gapo okoko numúnegú nanamú ititane. Áminaló minozo. Nezánemú gulumó vevesamigo, geitoka vamuve. Nenemú gezama hanuva neneló nooko gegepatunú lokako gelekelé izegipáne zokative. Neza ámináminoko kugulizaki vetini gelekeleláa nouve. Itó ami ve makó nene není gizapaló niave. Lá niago keitokatí makokumú vozo lomikugo hanuva vinogo ive. Itó makokumú ano lomikugo nene hanuva anogo ive. Itó gelekelé izegipánemú nene voko hoza alezo litomó nene hanuva voko hoza alinogo ive. Nenéminoko geí gakó nene alévolé onoinazo, hanuva áminaló minoko gakó lokako avisi netá zokative loko lunae. Liki li amikago, Izesú nene ámina gakó geleake, ámina ami vetini gizapa vema sigaga lotake mino viligoake, ámegetiki va vegená láa loko lo kimimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Isilae vegená lekezalokatí gele alévolé oaká nenémináa makó ánigoko gelesá onamumóma neve. 10 Loko lokago, ami gizapa vémo kimisili vegená atiginá iki numutoka vake ámina vémini gelekelé ve ánigamó nene zokoake noigo ánigamó neve.
Izesú Naino numutoka gohuna venalímini gipa heleneikutí alémo otimó
11 Lá okago, Izesú mino hána amike apá makó agulizá Naino neneloka izegipala zuhagi nivago vegená mukí kémegetiki vamó. 12 Viki numu gatetó nanitego gonosi makó zaló miliki aliki lememó nene, gevoná vená makolímini gipala hámakó minamó nene helekago, gale zinigi numutotí ve vená mukí nilemego, 13 Guivahanímo gevoná venáma ánigoake muluna gitihiná okago ive amo loko loake 14 vike ukoakoló ale gilimó. Ale gelekago, gihiake otinago, Izesú gipa geza otitane loko noluze, otemane loko lokago, 15 helenei netalímo oteake gakó akó limó. Noligo, Izesú nene izolahiki goha minatáive loko lotamó. 16 Lomikago vegená keza ániga netakumú kelegesá goha legekago, Ómasi agepoka lake Ómasímini agepagutí gakó loaká ve napa nene holutegú utó oko noive liki likago, lugáate Ómasímo vegenala zuha lelémo vatí inogo ve imane amiselekago okave. 17 Liki likago aikumú gakoláa nenémo Zutaia mikasiuka itó mikasi helega helegaloka voko oko imó.
Zoní ve lositá kimiselekago Izesutoka vasimó
(Mat 11:2-19)
18 Zoní nene nagá numukú noigo, izegipala zuhate Izesú oko moloko i gakola avetó iki li amikago, 19 ámina gakó geleake, Izesukumú agata losi geleake, keikutí ve lositá alesa moloake Guivahanima láa liki loká itáive loko kimisilimó: Utó itive liki monó gotolaú luhuva giza vema nene géisi noape itó alika makó utó itikumú ageva itune, liki lilizo loko kimiselekago, 20 ámina ve keza Izesutoka viki lasimó: Monó nagamí holokimiaká ve Zoníma gologí oletative loko lo mololeta ve ative liki li milamóma géisi nene noape, itó makokumú ageva itune liki loká ilizo loko limiselekago nousive. 21 Liki likasigo, ámina zupama Izesú nene mukí kivisi vegená itó netá gizale vegená kelémo zokoká itó kigikagutí holosi golesa kepeleko kimiseleká itó kogómula likamó ale pulusoketoká imó. 22  * Lá noigo, ve losima anitiki loká imikasigo Izesú nene ámina vema noive loko Zoní gilitive loko láa loko lo kimimó: Lekeza atiginá iki viki netá matá imane loló nougo ánigiki miliki asimó nenémini gakola avetó iki Zonini li amilizo: Kogómula lilikupá molamó nene kogómula ale hanatokimiaká noive. Kigisaló alimó nene ale lamaná okimiaká noive. Halamé gizalemó nene gililiaká niave. Kagata molamó nene kagata ale koló okago gakó giliaká niave. Lepa gonosi kelémo oteaká noive. Itó limiki minamó ámemena nenete není gakó lamaná giliaká niave. 23 Lá onoinazo, makó keza není mogonamú kagata losipasi gelemitamó nenete kogoliza viziki minanigave liki li amilizo.
24 Loko Zoní kimisili vema lo kemekago, atiginá iki nivasigo, Izesú vegená sii sii liki minamoláa Zonikumú láa loko lo kimimó: Lekeza Zoní noitoka mikasi gomopalaló vamó nene nanakitana vema ániganigi vamóma neve. Ve makó akepagitana oko hepelímo aleko mómoká noiko ániganigi vamóma nehe. 25 Itó ve makó gonanalivagi gó ale akoloake noigo ániganigi vamóma nehe. Gilinahe. Luhuvagi gó ali akiliki miniaká nia ve keza kugulizaki vetini numuni napagú akiki otiki minake nosá hisugú viziaká niave. 26 Lekeza Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makó ániganigi vamóma neve, olo. Itó makó lo likimitoze, gililo. Lekeza ánigi mina vema Ómasímini agepagutí gakó liaká ve lugáa keikitana minamive. Eza haitolíminoko minokave. 27  * Monó gotolaú Ómasímo gakó makó láa loko limó nene láa liki luhuva gizinamóma neve:
Gililo. Není gakó lole ale ve makó amiselekugo, ale goí oko voko kigikagú hoza alitanimómámini gapoga velegetanogo ive.
Loko li gakó nene Zonitoka vo alimó neve. 28 Loko loake, láa loko limó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Mikasiuka utó ina vegenakutí makolímo Zonini ma avilegesá amive. Lá onoimóza, Ómasímo gizapa okimiaká noi vegená limiki niamoláa kezagi gopa Zonini aviligitigí iki niave. 29  * Loko lokago, takisi aliaká nia vegi vegená lugáagi keza ámina gakó giliake Zonitokatí monó nagamí amunaloka emane hilinamó nenazo, Ómasímini gakó hizi lé ikago gihila zimóza, 30 Palisaio monó vegi monó mogona apí ikimiaká a vegi keza nene Zonini monó nagamikumú goselé iake Ómasímo veleketa gapo nene ánigi ahulamó neve.
31 Loko loake, Izesú makó láa loko limó: Oko moloko nougo ánigiaká nia vegená nene nanetató lo moloko lokugo vo guni itive. Hiláagitana niave. 32 Keza gili goselé iaká nia izegipagitana niave. Izegipa keza alegesá apatoka minake izegipa lugáama sele liki leza nama luható nene nanamú nama lisá amave. Itó helegaloka nene ive nama luható nene nanamú ive nama isá amave liki li kimiaká niave. 33 Itó nezagi Zonímagi ámináminoko nousigo goselé lekepeleaká noive. Monó nagamí holokimiaká ve Zoní eza apí oko hozaváa nalike iza goula nosá zahí nagamí lamaná namike etó oko minokago lekeza ánigiake holosi makolímo agika ale gopa okago noive liki lamó. 34 Itó okulumakutí lumu ve gihila neza lemeko iza goula zahí nagamí nosánetá lamaná noaká nougo ánigiake ve imane ánigalo. Áisi nene gasova ve nagamitó ve eza nene takisi aliaká ve itó ánigo goselé oaká nouhá vegená makolitini zogonini noive liki liaká niave. 35 Láa nilamóza, Ómasímo gele guni oko netá matá aleaká noimó nene vevesokogó minoaká noigo, izegipala zuha keza nenémini mogona ali utó iaká niave, loko limó.
Izesú eza Palisaio monó ve Saimonani numukú minamó
36 Palisaio monó ve makolímo nosánetá natane loko Izesuni alesa molo amekago, numunagú itiki nosánetá niki minasimó. 37  * Ámina apatotí mokoló vená makolímo Izesú eza Palisaio monó vemámini numukú iteko noive liki lamóma geleake, anuva hilina gehanigitana gonigú minamó nene aleko iteko, 38 amegesaloka noike ive noigo, agómula nogoza nene Izesuni agisaló lemekago, gotola zopovatunú nene agisa gilatotamó. Gilatomiake, Izesuni agisa nene agoka legeko nonake, anuvavagi meseme nene agisaló holotamó. 39 Holomikago, Izesuni alesa molo ami ve nenémo ánigoake, agikatunú láa loko gilimó: Imane Izesuni agupeló ale nogili vená nenémo golesa netató vená noive. Izesú eza ató imane Ómasímini agepagutí gakó loaká ve minalina, ámina venalímini mogonamú nene moko mogonaló venale loko gililine. 40 Loko agikatunú gelekago, Izesú nene Saimonao, neza gakó makó lo gimitoze loko lo amekago, tisánemaka, lokako gilitove. 41 Loko lokago Izesú anoza gakó makó láa loko limó: Ve makolímo alikamule loko loake moni nene ve losi gutá kimimó. Makó nene 500 kina amimó, itó maga ve nene 50 kina amimó. 42 Lá okago alika nene áminaló nene pekimitíive liki monimú vitagá asimó nene nomigo, eza ahulalizo loko lokago, ali haha asimó. Keitokatí hilímo aikumú lagaváa napaló geleneitive. 43 Loko lokago, Saimoná láa lo amimó: Nagata gulumó moni nekisala napaló ahulota ve nene neitive. Loko lokago, Izesú geza vatí oko lokane. 44 Loko loake, venáma noitoka viligo moloake Saimonani láa loko lo amimó: Vená imane ánigonape. Neza numukagú itekugo, géisi nigisa nigizani nagamí zito nagamí leke molonetamako, imane vená nenémo ive nogozatunú nigisaló holonimiake gotola zopovatunú nogilatonetave. 45 Itó géisi leza Zuta vetini suni aleko nogoka negepa namanimóza, vená imanémo numukagú apí oko noitugo nigisáne amuza moloko agoka agepa nonave. 46 Géisi oaká nouhá netá aleko gotónegú nene meseme holonetamanimóza, imane vená nenémo nigisáneló anuvavagi mesemetunú holonimikave. 47 Neneló láa loko lo nogumuve. Imane vená eza nenikumú geleake nasahilí napa onimikago lihimala mukí ahulomikuve. Makó eza lihimavala koma ahulomikiko noititímo nene lihimavala gilatota vema agika napa ameminogo ive. 48 Loko loake, venáma láa loko lo amimó: Lihimaka ahulo asú ogimikuve. 49 Loko lokago, ezagi nosá niki mina vegená keza kigikatunú láa liki lamó: Áisi haitolíminímo nolihe. Lihimavaka asú okave loko nolimó nene hí ve suka nolive. 50 Liki nilago, Izesú nene venáma láa loko lo amimó: Nenikumú gele alévolé anitímo gelémo lamaná okaze, mulukagú hulu iko vozo, loko limó.
* 7:22 Isa 35:5-6; Isa 61:1 * 7:27 Mal 3:1 * 7:29 Mat 21:32; Luk 3:12 * 7:37 Mat 26:7; Mak 14:3; Zon 12:3