8
Izesugegi vená makó miniaká amó
Nene zupa velelaló nene Izesú eza apá koma napaló mohona ike vegená nene monó lo kemeko Ómasímini gizapaló minoakalímini gakó lamaná lo keme keme oko mohona imó. Mohona noigo, ámegetiki mihina niamoláa nene izegipala zuha 12-a * itó vená lugáa amunaló emane kigikagutí holosi kepeleko kimisilimoláa itó kivisekago niago kelémo zokamoláa keitokatí makó Maliá agulizá Magatalalo liki milamó, agikagutí holosi 7 kepeleko kimisili vená, itó makó agulizá Zoaná eza Heloteni hozaló gizapa ve Kuzani venala, itó Susaná itó vená lugáa keza moni henokanonigi miniake Izesugini nasahilí ikitiki minamó.
Zuha netá atilí oaká vemú anoza gakola
(Mat 13:1-9; Mak 4:1-9)
Numutó namató ve némitó ve Izesutoka vóvotiki alegesá iki minamó. Lá niago, ánigoake anoza gakó makó láa loko lo kimimó: Zuha netá atilí oaká ve makolímo netá gihiláa atilí inogo vimó. Mikuka atilí omo novigo, gihila lugáa gapoló alemó zekago, vegenalite lisiki matelé zemó. Itó gaha namate ake ni asú amó. Itó gihila lugáa nene gehani amupiló lemeko minake, goloko iteakaláa itekamóza, mikasi nogoza minamigo osagava vizeake hilimó. Itó gihila lugáa nene lilihámini luhusa nene mikasigú ha netó lemeko minake goloko itike liliha nenémo zemikago, nogotamó. Makó nene mikasi lamanakú lemeko minake goloake, gihila mukí zimó. Hamó zámo nene gihila 100 zimó. Loko lo asú oake, gakó napagutí láa loko limó: Lakagatagi minatamó neneta, gakó imane gili hee liki gililo, loko limó.
Zuha netakumú anoza gakolímini mogonáa
(Mat 13:10-23; Mak 4:10-20)
Loko lokago izegipala zuhate anoza li gakokumú loká itago, 10  * eza láa loko lo kimimó: Ómasímini gasovaló minoakalímini asuguná gakó lekeza gilitave loko lonoimóza, lugáa keza nene anoza gakokó gilitaze. Lá niiki netá matá kogómulatunú nene ánigatamóza ánigi vevesaminigave, itó kagatatunú gakoláagó gilitamóza, mogonáa gili vevesaminigave. 11 Itó anoza gakó imane nolumó nenémini mogonáa lá oko neve. Zuha netá gihiláa nene Ómasímini gakó neve. 12 Gihiláa gapoló lemeko minamó nenéminiki minatamó keza monó gilitamó nene kigikagú limitimóza, áminasitó Satá nene gili alévolé ikiko Ómasímo kugutó vizekative loko aniteko ámina gakó nene ipá oko aleko voaká noive. 13 Itó gihila lugáa gehani amupiló lemeko goloaká imó nenémini iki minatamó keza monó nigiliki laga kivisekago giliaká niamóza, kigikagú luhusáini alemigove liki gamena alínipa alinago giminikú moloaká netá utó okago monóma ahuliaká niave. 14 Gihila lugáa lilihagú lemeko minamó nenéminiki minatamó keza monó giliakaláa gilitamóza, kugupémini netakumú gelekeleláa niminiko, moni henokanonímini lagavámo kigikagú lemeake monóma zemikago, keitoka gihila utó oko guzá losá amive. 15 Gihila lugáa mikasi lamanakú lemeko minamó nenéminiki minatamó keza monó giliiki kigika ali guni iiki legesó iki ali minikago, keitoka monolímini gihila utó oaká noive.
Liví legeakakumú anoza gakó
(Mak 4:21-25)
16  * Hí vémo liví legeoko somotunú ze hitatimó neve, itó hí vémo legeoko sepekú lolosá gitimó neve. Lá oko nomive. Itita vegená nene hize hanatoketative loko legeoko holomaló molanogo ive. 17  * Ámináminoko Ómasímini asuguná onoi netá nene mino-loko voko tolova amitive. Minoko utó o asú inogo ive. Halá genei netá nemó nene ámina oko utó o asú okoko hitaminogo ive. 18  * Monó alinita vegená nene vatí iki gizapa iki ali minatamó nene Ómasímo goha miní ameko makó kiminogo ive. Itó makó keza monóma lamaná iki gizapa amitamó nenete alenoupe liki litamóza, goha ipá oko alekiko hanuva minatamó neve. Nenemú lekeza gakó imane nigiliki gili guni iki gililo, loko limó.
Izesuni izolahove agunamotamolave
(Mat 12:46-50; Mak 3:31-35)
19 Gamena makó nene mukí vegenalite Izesuni hizi vigiake niago, Izesuni izolage izegipa agunamotamolave ake vegenakumú olovó ziake mini hetó minamó. 20 Lá niago, ve makolímo ánigoake Izesuni nene izokage izegipa gugunamotamokama geí ániganigi amó nene hetoka niave. 21 Loko lo amekago, Izesú nene vegenáma láa loko lo kimimó: Ómasímini gakó giliiki gili alitamó imanete není izónege izegipa nugunamotamóne niave, loko limó.
Izesú lokago una napa ahulamó
(Mat 8:23-27; Mak 4:35-41)
22 Gamena makó zupa Izesú ave izegipala zuhagegi nagamikú lapegú itemó. Itiake, Izesú nene nonohuló likeko vola helegaloka vitune loko lokago, giliake, vamó. 23 Nivake, Izesú nene agómula ahihí okago, avó akonoigo una napa nalike nonohulóma golesa oake valahuká nozike sipimámini agikagú lemeko vaí oake, nagamí nonohulokú hilisá amó. 24 Lá niake, Izesuni alími oteke láa liki li amemó: Gizapa velemaka, leza nagamí nonohulokú simá nanogo nouhá lae. Liki likago, Izesú oteake, unamagi nagamí valahukámagi gahá kemekago, kii nolike zou limó. 25 Zou lokago, lekeza gili alévolé iakatini hí neve. Loko lo kemekago, izegipala zuhate keza ámina netá ánigiake, kelegesá legekago, sigaga lake ligili hagili niake, agae, ve imanémo hepeki nagamí valahukaki gakó lokimikamó nene gili alikasimó nenazo, ve imane haitolímini netive, liki lamó.
Gelegesa mikasiuka holosi golesa amisele ahulamó
(Mat 8:28-34; Mak 5:1-20)
26 Lá okago, Galilaia nonohuló helegaloka Gelegesa vegenalitini mikasiuka vi anitemó. 27 Neneló anitiake nagamí gahevaloka nitego, numuni apá napalokatí ve makó ake Izesuki hotu lasimó. Ámina vémini agikagú nene holosi golesa mukí minikago gamena hána gó luhamike minake numukú akosá amigo, hanuva geha mulikú gonosi milimiligukó akoko mohona oaká i ve minamó. 28-29 Ámina holosite gamena gamena ámina vémini agikagú alévolé iki minikago, vegená keza agisa agizató seni nagatunú ziake gizapa iki minamóza, holosi nenete nagá nene apiliki hukimikago golisi mikasi gomopalaló voaká imó. Áisi nene Izesuni ánigoake gopaga like agisauka pou loko mikasiló akoake gakó napagutí gamoga geko láa loko limó: Izesuvo, Ómasi napámini gipalamaka, géisi nene nana netá golesa onetanogo noane. Loko lokago Izesú nene holosi golesa geza ámina vémini agikagutí itekoko vamane loko lo amekago, holosi nenémo amanapa ike geza miluma hoza nememitane loko alévolé oko loká nogetuve. 30 Loko lokago, Izesú loká otake limó: Gugulizaka éagave. Loko loká omikago, holosi vaí iki agikagú minamó nenazo, neza nugulizáne nene ami mulusi nouve loko limó. 31 Loko lokago, holosimate meikú limisele molamitane liki negénegeka lamó. 32 Liki likago, ámina mikasiló iza gululusi mukí nene agokaú gale niki niago, limiselekako izatini kigikagú limitune liki negénegeka likago, gele kemekago, 33 holosi golesa nenete ámina vémini agikagutí itiake vake izatini kigikagú itiake limikago, ámina iza keza olíi miliake meiniló limiake nonohulokú limiki nagamí niki hutiake helemó.
34 Limiki hilikago, iza gizapa vemate ánigiake ololu liki taoniloka itó numuni amegesaloka viki avetó iki li kimikago 35 vegená keza ámina utó i netá ániganigi viake, Izesutoka anitiake holosi agikagutí kimiselekago va vema nene luhoaká gó luhoake itó geleakaláa lamaná okago, Izesuni agisauka gakó geleko noigo, ánigiake kelegesá ligimó. 36 Lá niago, ámina netá ániga vete holosivagi mina ve lamaná ikumú nene ánigi mina vegená avetó i kememó. 37 Lá ikago, Gelegesa mikasiuka amelage keza kelegesá goha legekago, Izesú eza nene mikasinini ahulooko vitive liki li amemó. Li amikago, eza atiginá oko vinogo nagamikú lapegú itimó. 38 Noitigo, holosi agikagutí kimiselekago va vemámo Izesuki minatíive loko negénegeka lokago, Izesú gele amemike láa loko lo amimó: 39 Geza numukaloka voko Ómasímo loló ogeta netá lamanalímini gakoláa nene vegenaka lo kemezo loko amiselekago, ámina vemámo atiginá oko vike Izesú loló ota netakumú nene apá amelagini lo utó oko lo keme asú imó.
Zailoni moholagi Izesuni gotó ale gili venaki
(Mat 9:18-26; Mak 5:21-43)
40 Lá okago, vegená keza vola helegaloka Izesukumú ageva iki niago, atiginá oko omo anitekago, ánigiake, geké vaké limikago, 41-42 monó numukú agulizaki ve makó agulizá Zailó loko noi vémini mohola hamokó aí kilisimasiva 12-a mina mohó nene helesakosá oko minokago eza ake Izesuni agihúna geko numúneloka makó vitíive loko negénegeka loko limó. Lá okago, makó nivasigo, vegená keza sii sii liki nivago, 43 holúikú vená makó minamó nene ikanímo apelekago númase gapo molova molova oko noigo, kilisimasi 12 oko novigo lusa ve nene moni keme asú imóza, keza lusa geha geha asú amitimó okago ahulitamó. 44 Ámina venalímo Izesuni amegesaloka oake, luhoaká gó gahevaloka ale gilimó. Ale nogiligo áminasitó nene golaniva utamó. 45 Lá noigo, Izesú loká oketoko éaho nugupeloka ale gilive loko lokago, vegená keza egamega ikago, Pitá láa loko limó: Gizapa velemaka, vegená sii sii liki nivamó nenazo, makolímo noitive. 46 Loko lokago, Izesú láa loko limó: Óe, makolímo nugupeló ale nogiligo, zámuzáne makó nene nugupelotí novigo noguluke noluve. 47 Loko lokago, vená eza mogonáne mota utó noinazo loko geleake, luvoluvo zeake Izesuni agihúna geake, vegenalitini kovogisaló nene avisi netalímini mogona itó ale nogilike zokamó nenémini mogona lo utó okago gili asú amó. 48 Nigelego Izesú láa loko lo amimó: Mohónemaka, nenikumú gele alévolé anitímo gelémo zokokave. Mulukagú hulu iko vozo.
49 Loko noligo, monó numukú agulizaki vemámini numukutí ve makolímo oake láa loko limó: Mohokama mota helekave. Lá okanazo, tisate nene goselé gapo hanuvamú okatize, ahulikozo. 50 Loko lokago, Izesú geleake Zailoni láa loko lo amimó: Geza gehelele vizemiko gele alévolé okogó minatanimó nene, mohoka goha otinogo ive. 51 Loko loake, numutó vo aniteake vegená makó nene ámina numukú itemitave loko lokimikago, hetó niago, Pitá Zoní Zemusí itó mohó izolahiko amelahiko kezagó kelémoko itimó. 52 Iteke ve vená keza ámina mohó ive nama itiki niago, ánigoake goha alémo otitikumú geleneike anoza gakó láa loko lo kimimó: Ive amilo. Mohóma nene helemive. Hanuva avó akonoive. 53 Loko lokago, mota heleneimó nemóza liki giliake giza itamó. 54 Giza imikago, Izesú nene agizató aleake sele loko mohó geza otezo loko lokago, 55 áminasitó ameni atiginá okago otimó. Otekago, nosánetá aliiki mohóma amiko native loko loketamó. 56 Lokimikago, izolahiko amelahiko keza gelesimó nene golivagi netá loló imó. Lá okago, Izesú nene ámina netakumú gakó avetó iki vegená li kememitave loko lo hukoketamó.
* 8:2 Mat 27:55-56; Mak 15:40-41; Luk 23:49 * 8:10 Isa 6:9-10 * 8:16 Mat 5:15; Luk 11:33 * 8:17 Mat 10:26; Luk 12:2 * 8:18 Mat 25:29; Luk 19:26