16
Alévolé suni ánigatune liki lamó
(Mak 8:11-13; Luk 12:54-56)
* Palisaio monó vegi itó Satukaio monó vegi keza Izesutoka iake gimivagú molatune liki loká itake láa liki lamó: Geza nene Ómasilokatí alévolé suni makó ale utó okako geí mogona ánigatune. Liki likago, eza láa loko lo kimimó: Lekeza nene límugusi zinogo noigo guhizakó ánigiake azo ho latimó neve, liki liaká niave. Itó gó lokago gó nohitago nene golini zitimó neve liki liaká niave. Itó lekelisi nene okulumató ánigiake nenémini mogona gona miliki giliaká niamóza, itína gamenaló oko moloko oaká noutímini mogonamú nene ma gili lamaná amake hanuva miniaká niave. * Imane gamenaló nia vegená lekelisi nene ve golesave itó monó nene gili ahuliaká vegená niave. Lekelisi nene alévolé suni ale utó okugo ániganigi giliake nilahe. Lekelisi nene haitó suni makó ale utó ugo ánigaminigave. Gozapá monó loaká ve Zoná nene gamena losive makole oko vokago heleaká gapogutí oti sunigitana makó nenitoka utó iko nenegó ániganigave, loko lo kemeake ahulokimiake vimó.
Palisaio monó vegi Satukaio monó vegi keí mogonatagana
(Mak 8:14-21)
Itó izegipala zuha leza nene peleti makó aleko vitunikumú lagatí molokago ahulunike sipigú makó itunike nonohuló avilegekunike ima helegaloka oko anitehá. * Oko anitekuko, Izesú nene anoza gakokú láa loko lo limimó: Lekeza nene Palisaio monó vegi itó Satukaio monó vegi keí lulu vizeaká netalímo lekepelekatize, ehe. Loko lo lemekago, peletímini lulu vizeaká netakumú lihe loko lezateloka logele hagele unike peleti nene ahulokoko unikumú nene gakó lo nolimize. Loko luni gakó nene agataló holokago geleake láa loko lo limimó: Agae, lekeza komáisí gili alévolé amó neneta, peleti ahulokoko unikumú nolive liki nanamú mulutini itekago lekezatitoka ligili hagili niave. * Neza nene alévolé suni aleko nosánetá hanuva ale utó oleketatomómámini mogonáa velesá gili hee lamahe. Neza ve 5 tausenimú peleti 5-a gitegeko kemekugo, niake kagatupa okago lumáa ahulikago gosúveha 12 nene vaí okago aleve. Nenemú lakagatí molokago nilahe. 10  * Itó vegená nene 4 tausen keikumú peleti ligizani lugaloka losi olío molago kemekugo, nikake kagatupa okago, lumáa nene gizaká iki ali milamóma nene gosúveháa 7 ali milamó neve. Nenegi lakagatí molokago nilahe. 11 Leza nene peletimú lo lemenape liki lekeza nene není mogonamú nanamú gili vevesamave. Palisaio monó vegi Satukaio monó vegi keí lulu vizeaká netalímo lekepelekatize, ehe. 12 Loko gakó nene lo lemekago, neneló nene gele vevesunimó. Gele vevesunike nene, peletímini lulu vizeaká netakumukopa, Palisaiote itó Satukaiote soza monó liaká akumú nene lokave loko nene gulunimó.
Pitá Izesuni mogonamú lo utó imó
(Mak 8:27-30; Luk 9:18-21)
13 Izesú nene Sisalia mikasiuka agulizaki ve Piliponi agulizató apá nene agilikaloka voko noike, izegipala zuha nene láa loko loká oletake limó: Vegená keza nene okulumakutí lumu ve gihila nenikumú nene éahove liaká niave. 14  * Loko lokago nene, vegená lugáa nenete Zoní monó nagamí holokimiaká vema noane liki liaká niave. Itó lugáa nenete Ilaizá gozapá okulumakú iti vema noane liki nilago, lugáa nenete Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Zelemiá ahe itó Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makó gozapá minamokitana noane liki liaká niave. 15 Loko lo amekuko nene, itó lekelisía nene nenikumú éahove liki liaká niave. 16  * Loko loká olimikago nene, Saimon Pitá nene láa loko limó: Geza gologí oletatane loko lo mololeta vema alévolé Ómasímini gipala nene noane. 17 Loko lokago, Izesú nene láa loko lo amimó: Zonani gipala Saimoga, geí gakó nene gelekugo gogoliza novizenimó geleaká noive. Vegenalite ma li gimikago lamane. Okulumakú améneho nene gelémo vávani igo lokanize. 18 Nenemú lo gimitoze, gelezo. Geza gugulizaka nene Pitá noane. Itó lelí gakokutí nene gasova gehanímo. Itó nénisi nene ámina gasova gehanimámini amupiló nene monó ali amegesa milina vegená kelémo nupa okoko ahulokimikugo meikú hilatatímini zámuzáa nenémo ma kelémo amunauka aminogo ive. 19  * Itó nénisi nene okulumalímini lapanató vi hilatatímini kiiláa giminogo uve. Itó geza nene mikasiuka netá makokumú lo hoipa oketatanimó nene Ómasímo okulumakukagi ámina netakumú lo hoipa oketanogo ive. Itó mikasiuka netá makokumú lo hoipa oketamitanimó nene Ómasímo okulumakukagi ámina netakumú lo hoipa oketamitimó neve. 20 Loko loake, izegipala zuhama nene lagata alike alévolé oko lo limimó: Neza gologí oleketative loko lo mololeketa vema noumóza, nene gakó nene vegená keké li kememilo, loko limó.
Izesú ezáa alika hiliti gamenamú lo kimimó
(Mak 8:31–9:1; Luk 9:22-27)
21 Gamena nene zupa Izesú nene apí oake minomo vike netá matá aitoka utó iti gakó nene izegipala zuha láa loko lo limimó: Zelusalega itekugo nene, monó gizapa ve itó guguni giziaká ve itó monó mogona apí ikimiaká vete miluma netá mukí nimiiki nipili hilikiko, gamena losive makole minokinake goha otinogo uve. 22 Nene gakó lo leme asú okago, Pitá nene Izesuni alémo apazá zeake géneka loko gahá amike láa loko limó: Guivahanínemaka, Ómasímo asega zegeto-loko noviko nenémini suni nene geí gumupiló utó aminogo ive. 23 Loko lokago, Izesú viligoko Pitani láa loko lo amimó: Satani gakó lanitika, géisi nene mino olové amane. Není gapo hize lí itani gakó lokane. Gakó nene lokanimóza Ómasímini gakó lamanike ha vegenalitini kigikagutí gakó aleko lokane.
24  * Loko loake, gamena nene zupa Izesú izegipala zuhama miní ameko láa loko lo limimó: Vegená makó nenete není némegetoko vitune liki nigilikima nene, kugupémo giliti netá gili ahuliiki zohota zaló kipili hilinigi miluma netá ali gihikitatakumú gili zagiiki némegetiki ataze. 25  * Makó keza nene kigika kemeníini aliki amánapa iki minata vegená nene kigika kemeni gopa inogo ive. Itó makó keza nenikumule liki kigika kemeni vínasatamó nene alévolé kemetameni alinigave. 26 Makó keza nene mikasi amupiló ne netá ali asú iiki itó kezáini kigika kemeni gopa okoko tolova itimó nene ámina mikasigú henoni nenémo nana oko kelémo lamaná itive. Itó kigika kemeni nene nana nana iki meina hiziki goha alitamó neve. Nenéminoko nomive. 27  * Okulumakutí lumu ve gihila neza aménehini lapaná nenémo numupiló itekiko, agelova mukí nene kelémoko lemekinake vegená mukí mikasigú iki miliki iaká niamó nenémini ago helegáa lihima kimitomó neve. 28 Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelisi ató nene nia vegená lekelikutí nene lugáa makó hili asú inamiki ha niko okulumakutí lumu ve gihila neza liminake agulizaki vetini loló oleketatomómámini zámuza nene lamaná oko utó okiko lekelisi ániganigave, loko limó.
* 16:1 Mat 12:38; Luk 11:16 * 16:4 Mat 12:39; Luk 11:29 * 16:6 Luk 12:1 * 16:9 Mat 14:17-21 * 16:10 Mat 15:34-38 * 16:14 Mat 14:1-2; Mak 6:14-15; Luk 9:7-8 * 16:16 Zon 6:68-69 * 16:19 Mat 18:18; Zon 20:23 * 16:24 Mat 10:38; Luk 14:27 * 16:25 Mat 10:39; Luk 17:33; Zon 12:25 * 16:27 Mat 25:31; Age 62:12; Lom 2:6