17
Izesuni agupe haitolímini imó
(Mak 9:2-13; Luk 9:28-36)
* Izesú hoza gamena 6-a minomo noitike Pitani Zemusini itó Zemusini agunala Zoninigi kelémoko kezáikó agoka hána makokú itemó. Neneloka itiake kogómulaló nene Izesú haitó agupe ale luhamó. Okulumakú agupe ale luhoake nego, agoka agepa nenémo ho silikakéna nenéminoko noigo, goláa nenémo gizopa vae vae loko minamó. Lá okago, Ómasímini agepagutí gakó emane amunaló liaká asi ve Ilaizako Moseko nene utó i kimikasigo, keza Izesugegi gakó ligili hagili amó. Ligili hagili ikago, ánigiake, Pitá nene Izesuni láa loko lo amimó: Guivahanitemaka, imaneloka minuhá laga okaze. Nenemú gelekako nene imaneló gaizopa losive makole geleketatunize, makó geile, makó Ilaizanive, makó Mosenive. * Loko noli agepagi límusi saheheváa nene lemeko ze hitokimikago, límusigutí Ómasímo láa loko limó: Imane nigika amenou gipáne noimó nene ánigo numu helekuze, lekeza nene gakoláa gili alilo. Loko lokago, izegipala zuha keza nene mikasigú kogoka hiziki akiake kehelele vizekago, kigisa kigizakutí nene guli guli oko minamó. Lá niago Izesú nene voko kugupeloka ale nogilike láa loko limó: Lekelegesá legemiko otemave. Loko lokago, otiki ánigamó nene Izesú ezáagó noigo ánigamó.
Ánigiake, Izesugegi agokagutí nilemeke Izesú láa loko lo kimimó: Agokaló lekeza netá matá ánigamó nene vegená litá iki avetó iki li kememilo. Nénisi okulumakutí lumu ve gihila heleneitokutí iteko vokugo li kimitaze. 10  * Loko lokago keza láa liki loká itake lamó: Gologí oletati vema anitemigo Ilaizá goí oko anititive liki monó mogona apí ikimiaká ve nenete nanamú liaká niave. 11 Liki likago nene eza láa loko limó: Ilaizá goí oko aniteko netá matá mukí ale vavá itive liki lamaná linamóza, 12  * neza lo likimitoze, gililo. Ilaizakitana noi vema mota anitekamóza, ánigi vevesamake kezáini kagata gele netá golesa lilí itiki minamó. Keza ámináminiki okulumakutí lumu ve gihila není nene miluma netá niminigave. 13 Loko Ilaizakitana vemú limó nene monó nagamí holokimiaká ve Zonikumú nolinae liki gelemó.
Izesú holosi golesagi mina gipa alémo zokamó
(Mak 9:14-29; Luk 9:37-43)
14 Lá iake, agokagutí limiake vegená mukí niatoka ikago nene, ve makolímo ake Izesuni amatoka alapusa hizike láa loko limó: 15 Guivahanínemaka, gipánemú nene milumaváne gelemane. Eza negi hizeake sehovala veleake minake, lokú ahe itó nagamikú ahe lemeko pou loko akoaká noive. 16 Izegipaka zuhate alími zokatahe loko keitoka alémoko vumóza, lá imi vaha vaha alími zokamave. 17 Loko lokago, Izesú láa loko limó: Lekeza ató imane gili alévolé amake mulutikú amanapa iki minamó neneta lekelikumú goselé nepelekave. Lekezagi gamena gamena minoloko voko mininake nene lokogohí gehekogó minatohe. Loko loake nene, izegipama nene nénisi noutoka alímiki alo. 18 Loko lokago, alímiki ikago, Izesú nene ámina holosi nene gahá amekago ahulomioko vimó. Vokago, izegipama ámina gamenalóisí lamaná okago nene, 19 izegipala zuha lezategó Izesuki makó minunike loká otoko leza nene holosima nanamú apeleko amiselemuháma neve. 20-21  * Loko lokuko, láa loko lo limimó: Lekelisi nene gele alévolé oakatini nene alínipa minokago lá amave. Lamaná lo likimitoze, gililo. Lekelisi gili alévolé niamó nenémo komá netá netimóza, masteti gihila komamámo goloko iteko napa napa oaká noimómáminoko amuzavagi netimó nene, agoka imane mino olové ozo liki litamó nene hanuva mino olové itimó neve. Itó lekelisi nene netá makó lilí amitatíminoko nomive, loko limó.
Izesú ezáa alika hiliti gamenamú goha lo kimimó
(Mak 9:30-32; Luk 9:43-45)
22 Koma minomo noiteko izegipala zuha lelémoko vike Galilaia mikasigú vo aniteake nene Izesú láa loko lo limimó: Okulumakutí lumu ve gihila neza nene mini hána amiki vegenalitini kigizakú nilími milikiko, 23 nipili hilitamóza, gamena losive makole minokinake heleneitokutí goha otinogo uve. Loko lo lemekago, izegipala zuha leza mulute gitihiná imó.
Monó zagusavémini takisi moni ahuloaká gakó
24  * Minoko nene Kapanao numutoka atiginá oko vokuko, monó zagusavémini takisi aliaká a ve nenete Pitani amatoka vake loká itake láa liki lamó: Monó tisatini nenémo monó zagusavémini takisi moni ahuloaká noihe. 25 Liki likago, Pitá nene nana ive. Moloaká noimole. Láa loake, numunagú iteko gakó nene Izesuni velesá lo amenamigo, Izesú loká otake láa loko limó: Saimoga, geza nanave loko nogelene. Imane mikasigú kugulizaki véinite hí vegenatokatí takisi moni aliaká niave. Kezáini vegenáini zuhalokatí aliaká niahe itó gutá a vegenatokatí aliaká niave. 26 Loko lokago, Pitá nene gutá a vegenatokatí aliaká niave loko lokago nene, Izesú láa loko lo amimó: Láa lokoma mikasi amelage kugupe meina hizemiki hanuva minataze. 27 Itó neza ámina monó numuni napámini amelaho nounazo, ámina takisi moni ahulamoko ha minatomóza, keza nene lelikumú gilikiko golesa okatize. Nenemú geza nonohulokú lemeko lagaha aleaká nagá nene nagamí nonohulokú ahulo molokoko lagaha ganá alitanimoláa nene gelelehá o veletoka okoko agepa ale á oko ánigozo. Lagahamámini agepagú nene moni neko ánigoko alekokoma gezagi nezagi lugupe meina hizitíi moni aleko voko kemezo, loko limó.
* 17:1 2 Pit 1:17-18 * 17:5 Apí 22:2; Age 2:7; Isa 42:1; Mat 3:17, 12:18; Mak 1:11; Luk 3:22; Gapo 18:15 * 17:10 Mal 4:5 * 17:12 Mat 11:14 * 17:20-21 Mat 21:21; Mak 11:23; 1 Koli 13:2 * 17:24 Gá 30:13, 38:26