19
Izesú vená kimisele ahuloakakumú gakó lo kimimó
(Mak 10:1-12; Luk 16:18)
Izesú nene gakó lo asú oake, Galilaia mikasi ahuloake Zutaia mikasiloka Zota nagamí vola helegaloka vimó. Novigo, vegená mukí ámegetiki vamó. Neneloka kivisi vegená nene kelémo zoka zoka oko minamó.
Lá noigo, Palisaio monó ve lugáa aitoka ake amekú miliki láa liki lamó: Mosé lo hukoko li gakokú nene ve makolímo netá nemú manamú venala amisele ahulosá neve loko gizonoimóza, nene etahe etamive. * Liki likago nene, Izesú láa loko lo kimimó: Lekeza nene monokú gakó láa loko nemó nene gatiki gilinamóma lakagatí molokahe:
Gozapá Ómasímo ale utó ikú emane nene vegi venaki kelémo utó onoimóma neve.
* Itó kelémo utó oake láa loko limó:
Nenemú ve makolímohe makolímohe izolahini amelahini ahulokimioko venalagi nene kugupe kigika hamokó loló okiko apiziki minatáive.
Loko gakó imane limó nenazo, ve aleve keza lositá hoú liki nene minaminigasive. Hamó kugupe loló onoimó gelekave. Nenemú Ómasi nenémo kelémo apizimó nenazo vegenalita nene kelémo hotopotó oakaláa nomive. * Loko lo kemekago, Palisaio monó vete láa liki lamó: Mosé nene vená kimisilinigima nene luhuva netá giziki kimiiki kimisililo loko limó nene nanamú live. Liki likago, Izesú nene láa loko limó: Mosé nene hanuvamú lamive. Lekelisi ánuvane negi nagi hiziki likigika gopa ovikumule loko vená kimisilitave loko gele likimimóma neve. Lá onoimóza, netá matá apí oko kelémo utó i gamenaló emane nene nenéminoko nomimóma nenae. * Nenemú nénisi nene láa loko lo nolukumuze, gililo. Ve makolímohe makolímohe nene venala mokoló netató negopa ha netakumú amisele ahulokoko haitó vená alitimó nene, lihima napa alinogo ive.
10 Loko lokago, izegipala zuha leza Íi, vegi venaki nene mogona lá oko minokanazo, vená ma aleminake hanuva gohuna minatuninazo. 11 Loko lokuko, Izesú láa loko lo limimó: Ve vená mukilite gakó imane aleminigave. Ómasímo zámuza kemeneimoláa kéisigó nene alitamó neve. 12 Ve lugáa nene izóikini kagatupagutí vená alemoakalímini utó inamó neve. Itó vegená lugáa nene gohana netá kimiká itó sihana gakó li kimiká iaká ikago hanuva miniaká niave. Itó ve lugáate Ómasímini luhuva hutilí oko vitikumú giliake vená aleakakumú nene kezáini óe liaká niave. Makó keza nenemú nene zámuza alinitatite gakó imane gili alitamó neve, loko limó.
Izesú izegipa komakama nónohá zeketamó
(Mak 10:13-16; Luk 18:15-17)
13 Ámina gamenaló nene izegipa koma koma Izesutoka kilímiki vamó. Eza agizani lutoko gotóitó molonoko nónohá zeketative liki kilímiki nivago, izegipala zuha leza gahá kemehá. 14 Gahá noluko, Izesú nene láa loko lo limimó: Lekeza izegipa koma nene ahulikimikalo. Nenitoka ataze. Ánémináate Ómasímini avogisaló viakalímini mututoni nianazo, lekeza li hoipa ikitamilo. 15 Loko loake nene, agizanitunú ale nogilike nónohá zeketamó. Lá oake ámina apá ahuloake vimó.
Henonavagi ve
(Mak 10:17-31; Luk 18:18-30)
16 Ve makó Izesú noitoka ake láa loko loká otake limó: Tisánemaka, neza nana netá lamaná alekinake alévolé nemetameni alitomó neve. 17 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Geza netá lamanakumú nanamú loká nonetane. Lamanalímini amelaho Ómasi hámakó noinazo, mogonáne gele hee noloko netá lamanakumú loká nonetape. Itó alévolé gemetameni alitove lokoma gapo lota gakó gele alekoko mukí ámegetozo. 18  * Loko lokago, ámina vémo gapo lota gakokutí hí gakokumú nolane loko lokago, Izesú láa loko limó: Gapo lota gakó lá oko neve: Vegená kepele helemo. Ve aleve suni ale gopa oko huko ezega emega amo. Gumina amo. Soza hakupá gakó lamo. 19  * Geza nene izokahiko amekahiko kugulizá ale otezo. Gezakamú geleaká noanimómáminoko gigivekaginimú geleko gigika kemezo. 20 Loko lokago, gosohá vemámo láa loko lo amimó: Ámina lo huka gakó mukí nene ámegetoaká noumóma nenae. Makó hí netakumú ligitagani okuke alemuve. 21 Loko lokago, Izesú láa loko lo amimó: Geza gigika avasavagi minative loko geleokoma, voko henonika mukí meinavaló moloko moni aleoko gohogó vegená kemekoko oko némegetozo. Lá okako, okulumakú alévolé helisa henoni nene geitoka utó inogo ive. Loko lokago, 22 gosohá ve nenémo ámina gakó geleake henona vaí oko minamó nenazo, gona moloko kimitohe loko agata gilitímo mulunagú gena avisekago vimó.
23 Novigo, Izesú nene izegipala zuha lo limike láa loko limó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Henóiki ve nenete okulumá lapanató silipa iki ititamó neve. 24 Goha makó lo likimitoze. Kamele iza nenémo nakasi vovónagú voakaláa nene vávani oko nomimóza, henonavagi vémo Ómasímini lapanató voakaláa nene genavagi golesa neve. 25 Loko lokago, leza gelekunike ininá goha unimó. Ininá unike loká otunike láa lokoma éaho agutó vizekiko minoloko voko minative. 26 Loko lokuko, Izesú gonú lepele hee lonoike láa loko lo limimó: Vegenalite nenémini itamoláa nomimóza, Ómasi nenémo loló itove loko i netá mukí hanuva loló inogo ive. 27 Loko lokago, Pitá láa loko lo amimó: Gelenape. Leza mukí netá matate ahulokunike geí gémegetokune. Lá onoimó nenazo, leza alika netá makó alesá nehe. 28  * Loko lokago, Izesú láa loko lo limimó: Neza lamaná lo likimitoze. Alika netá matá mukí gosohá utó iti gamenaló nene okulumakutí lumu ve gihila neza lapanánegi noinake gizapa okimiaká siató nougo, némegetiaká nia ve 12-a lekeza ámináminiki lapanatiki miniki gonanalivagi siá 12-a neneló miniki Isilae vegenalitini mulusi 12-a gizapa ikitiki gona milikitanigave. 29 Ve vená mukí není nugulizakumule liki numúinihe itó gouna zuhahe izóikinihe améikinihe itó izegipáinihe míinihe ahulatamó nene ahulatatímini meinava aliliki itiki alitaze. Itó minova minova oaká kemetameni alinigave. 30 Itína goí ina vegenakutí mukilite alika milanigave. Itó alika milina vegenakutí mukilite alika goí inigave, loko limó.
* 19:4 Apí 1:27, 5:2 * 19:5 Apí 2:24 * 19:7 Gapo 24:1-4; Mat 5:31 * 19:9 Mat 5:32; 1 Koli 7:10-11 * 19:18 Gá 20:13-16; Gapo 5:17-20 * 19:19 Gá 20:12; Gapo 5:16; Liv 19:18 * 19:28 Mat 25:31; Luk 22:30