20
Vain mikú hozaló vemú anoza gakola
Ómasímini luhuva hutilí oko vitikumú hoza aleakalímini meinaváa nene hamó lelegitó minatitímini mogona lá oko neve. Ve makolímini mikasi napa minamó nenémo neteká holugú otekoko vain minagú hoza alitave loko hozaló vemú vitagá oko vimó. Vike hozaló vete aliaká amómáminiki gamena hamotó nene 1 kina alitave loko lokago gili amikago vain minagú kimiselekago hoza alitamó. Hoza nalego, neteká ho itekago 9 kilokumaló nene vike ánigamó nene maketiloka ve makó hanuva niago ánigamó. Ánigoake lekezagi nene vain mikú hoza alitamó nene moni nene hoza alita avotigila oko likiminogo uve. Loko lokago, keza nene viki hoza alemó. Holisakaki itó únakaki 3 kilokumagi voko ánigamó nene ámináminigó imó. Únaká 5 kilokuló nene maketiloka voko ánigamó nene ve makó lugáa nene hanuva otinago ánigamó. Ánigoake lekeza neteká únaká imane gamenaló nana okago hanuva otinave. Loko lokago, ve makolímo hoza lememive, liki likago, eza láa loko lo kimimó: Lekezagi není vain mikú viki hoza alilo.
* Loko loake únaká molokago, vain mini amelaho nene hozaló gizapa veva láa loko lo amike limó: Hozaló ve sele lo kemekako, ikiko, meinaváa kemezo. Alika hozaló a ve nene moni kemeloko novoko goí iki iki hoza alemoláa nene keme lutegezo. Loko lokago, gele amekago, únaká 5 kilokuló hoza ale vema nene 1 kina alikago, 10 keza goí iki hoza ale ve nene meinava napa alitupe liki gelemóza, ma nomimó. Kezagi nene 1 kinasí alimi vamó. 11 Naleke vain mini amelahini nene gahá amiki 12 láa liki lamó: Keza alika a ve nene hoza gamena koma aletó meinava kezagi hamolíminokogó lemekane. Lá onoimóza, leza nene genavagi hoza ho napa lató itó hómo lugupeló lake govisi lipiligo miluma geleko alekunimómave. 13 Liki likago, mini amelaho nene keí holúikutí ve makó láa loko lo amimó: Nigivénega, neza gelémo golesa amuve. Leza ligika molo hamó okusike 1 kina alitane loko lokusimóma neve. 14 Geza meinavaka alekoko vozo. Meina gumumó nene hamolíminokogó alika a ve nene kimitove loko gelenouve. 15 Nana onoive. Neza ámina monínetunú netá makó loló itove loko gelenoumóza, nene ma akohenamihe. Neza netá lamaná alegetumóza, geza nenemú gelekako golesa onoihe, loko mini amelaho limó. 16  * Loko Izesú loake miní ameko láa loko limó: Ámináminiki itínasa alika milina vegená nene alika goí inigave. Itó itínasa goí ina vegenakutí mukilite alika milanigave, loko limó.
Izesú ezáa alika hilitikumú gakó ligo losive makole imó
(Mak 10:32-34; Luk 18:31-34)
17 Izesugegi nene Zelusale numutoka tivinigi niake gapoló nivake izegipala zuha 12-a nene lelémo apazá zeake láa loko lo limike limó: 18 Gililo. Itína nene Zelusalega notune. Neneló okulumakutí lumu ve gihila není nene guguni giziaká ve napagi itó monó mogona apí ikimiaká a vegi keí kigizakú milikiko, neneló goní initiki nipili hilita gakó li hukanigave. 19 Lá iiki, hetoka vetini kigizakú nilími milikiko, gopoguka linitiki segi nogosanitunú nipiliiki zohota zaló nipili hilinigave. Lá ikiko, gamena losive makole minokinake goha otinogo uve, loko limó.
Zemusiko Zoniko loká itasi netá
(Mak 10:35-45)
20 Gamena nene zupa Zepetaioni venala nenémo gipala lositá nene Izesutoka kelémoko vike gupá ze amike netá makokumú gele nimitane loko nouve, loko limó. 21 Loko lokago, Izesú nene nanetakumú givisekago nolane. Loko lokago, eza láa loko limó: Gele nemekako, gugulizaki ve napa loló okako geí gizapaló nene gipáne losi imane nene gonanalivagi siató gigilika luga luga minatáive loko noluve. 22 Loko lokago Izesú nene ámina ve lositá láa loko lo kimimó: Lekeza loká initasi netalímini mogona gili gopa ikasike nilasive. Nénisi nene ekesá netá natomó nene lekelisi nene áminagutí hanuva natáimó nehe. Loko lokago, keza nana ive. Hanuva natíimóma nenae. 23 Liki likasigo Izesú láa loko lo kimimó: Ekesá netá natomó nene lamaná lekezagi natáimóza, není nigilika luga luga minoakaláa není netá nego likimitohe. Améneho ale vavá oketa vegenalitini siakumú nilasive.
24 Loko lokago, izegipala zuha lugáa 10-a leza ámina gakó gelekunike ligiveteginimú mukahá kepelekuko, 25  * Izesú nene sele lo limike láa loko limó: Mikasigú kugulizaki ve keza mukí nene gelekelé izegipáini nene kagahaisiuka limitigí iki niago gizapa ikimiaká niave. Itó guivahani keza nene vegená ámemenáa kiviligiki miniaká niave. Nene lekeza mota gilinamóza, 26  * lekelitoka nene lá oko minamitize. Lekelitokatí makó nenémo nugulizaki ve minatove loko nolokoma hanuva lemetigí oko gelekelé oleketoko minative. 27 Itó vegená mukí kivilegeko minatove loko nolokoma lemeko lekelí megusa izegipa loló oleketanogo ive. 28 Okulumakutí lumu ve gihila nénisi nene lekeza gelekelé initatave loko lememuve. Vegená mukitoka gelekelé oketoko meina hizeko gologí oketatove loko minoko aleko nugupe ahulanogo lumumóma neve, loko limó.
Izesú kogómula lika ve lositá ale goloutoketamó
(Mak 10:46-52; Luk 18:35-43)
29 Izesuki makó vunike Zeliko apá ahulunimó. Ahulokunike novuko, vegená mukí nenete sii sii liki lémegetiki vamó. 30 Lá niago nene, ve lositá kogómulaló alimó nenetosa gapoló minasike, Izesú noave liki nilago gilikasike, Izesuni gamoga giki sele lasike láa liki lasimó: Guivahani geza agulizaki ve Tevitini agávolagamaka gologí oletatane loko lo mololeta vetemaka, lelikumú milumate geleletamane. 31 Liki nilasigo, vegená mukí nenete legesó iki minatáive liki gahá kememó. Lá amóza, keza gili ahulikasike pigi viziki sele lasike láa liki lasimó: Guivahani geza Tevitini agávolagamaka, lelikumú milumate geleletamane. 32 Liki nilasigo, Izesú nene vike gapoló noike sele lo kemekago, ikasigo láa loko limó: Lekeza nana netá aleleketatokumú nilasive. 33 Loko lokago, logómula imane ale panava zeletatane loko nolusive. 34 Liki likasigo, Izesú nene milumaváini gelekimiake kogómulaló ale nogiligo, ámina gamenaló kogómula goloutokago ánigikasike Izesuni ámegetiki vasimó.
* 20:8 Liv 19:13; Gapo 24:15 * 20:16 Mat 19:30; Mak 10:31; Luk 13:30 * 20:25 Luk 22:25-26 * 20:26 Mat 23:11; Mak 9:35