2
Ómasímo lihimatemú ale vevesoko goní olimiaká noive
* Nenemú vémage, Zuta ve noanitika itó hetoka ve noanitika, geza mogonakamú hize lé oko gakó litanimoláa nomive. Vegená lugáa keza lihima ali utó niago mogonáini lotuva legeaká noanimóza, gezagi áminagó oko golesa netá aleaká noanimó nene gezakamuki lokane. Ómasímo nenémini iaká nia vegenalitini lihimáinimú ale vevesoko goní okimiaká noive loko gelenoune. Lá onoimóza, vémage, vegená lugáa nenete netá golesa aliaká niago mogonáini lutuva legekanike nene gakó loaká noanimóza, gezagi áminagó oko golesa netá alekanike Ómasímo asene zenetative loko gelenape, olo. Ómasi eza nene nasahililagi huluvagi vaí o nego, litá oko nogosani gemesá amive. Nenemú gelekako ha netá loló okahe, olo. Geza nene gigika ale viligatane loko Ómasímo asega zike hulu zou gemeaká noimó nene gelemape. Geza negi nagi hizeko gigika hize lí okago gigika ale viligamanike, ló lónogó anike, Ómasímini izapaló molati netá ale nupa oaká noane. Gamena napaló Ómasímo nogosani limiti gamenaló nene eza lihimatemú ale vevesoko lo hukati gakó utó o lamaná noiko, nogosani giminogo ive. * Ómasímo vegenalita oko moloko unitímini meinava liminogo ive. Vegená lugáa keza Ómasímini lapaná alitune liki, itó Ómasímo lugulizá ale otitive liki, itó alévolé apá lehizeletative liki goselé kepelemigo amuza miliki mogona lamaná lilí itamó nene, alévolé kemetameni lehizeketanogo ive. Itó Ómasímini gakó gihila gili ahuliaká vegená gínikaha, netá golesa palasa ali minatamó keitoka Ómasímo izapaló molokiko mukahá netá ale utó moloko nogosani kiminogo ive. Lá noiko, gasovagi netá miluma netá nene netá golesa aliaká nia vegená mukitoka kumupiló itinogo ive. Zuta vegenatoka utó okoko nene, hetoka vegenatokagi utó inogo ive. 10 Itó vevesiki miniki mogona lamaná lilí iki minatamó nene, Zuta vegenaki hetoka vegenaki mukitó lapaná itó hulu lehizekimikoko kugulizá ale otinogo ive. 11  * Ómasi nenémo vegenakumú gilimó iteká lemeká osá amive. Hamolímini okogó gona mololetanogo ive.
12-13 Mosé lo hukoko li gakó kagatatunukó giliaká nia vegená Ómasímo ánigamó nene vevesosá amive. Mosé lo hukoko li gakó gili alita vegená keza vevesiki minanigave loko linogo ive. Nenemú Mosé lo hukoko li gakó gelemake golesa netá aliki miniaká niamó keza mukitoka gili vevesamiki miniki gopa tolova inigave. Itó Mosé lo hukoko li gakó gilinake golesa netá aliaká nia vegená nene Mosé lo hukoko li gakokutí gona moloko goní oketanogo ive. 14 Hetoka vegená Mosé lo hukoko li gakó gelema vegená nene, kezáini kagata giliki lo hukoko li gakó nene hanuva ámegetikago, lo huka gakó kigikagú minamó nenémini mogona utó oaká noive. 15 Mosé lo hukoko li gakokú nenéminiki iki miliki itave loko Ómasímo li gakó nene kigikagú molonoimóma neve. Nenémini mogona ali utó iaká niave. Lo hukoko li gakó nene kigikagú molokamole liki kigika nenémo ale viligá aligá ike, lugaloka géneka loaká noive, itó lugaloka ámina mogona ha lilí ilo loko loaká noive. 16 Gamena napaló ale vevesoko gona mololetanogo ive. Ómasímo Izesu Kilistoni amiselekiko, lemeko kigikagú asuguná minoaká noi gakó ale utó inogo ive. Neza Izesuni gakó lamaná loaká noutó noutó nene, áminagó oko lo utó oaká nouve.
Zuta vegi Ómasímo lo hukoko li gakoki
17 Gezakamú Zuta ve nouve loko lanitika, Mosé lo hukoko li gakó nenémo gotokaló za loló okago, leheta okanike minoaká noane. Lá okanike, neza Ómasímini mogona gele vevesonouve loko lokanike gugupe aleko iteaká noane. 18 Lá okanike, Ómasímo oko moloko itane loko gili netá nene gelekane, itó lo hukoko li gakokú apí igimikago geleaká noane. 19 Itó lá okanike gezakamú láa loko loaká noane: Nénisi nene monó gelemiki gatizá mina vegená nene hanuva gapo vitave loko kelémo lolo inogo uve loko loaká noane. Itó límugusigú niamó hize hanatokimiaká nouve loko loaká noane. 20 Vegená kigika gopa imó nene kelémo hee litove loko loaká noane. Monó gelemake izegipa namunigitana iki mina vegená nene apí okimitove loko loaká noane. Neza Mosé lo hukoko li gakó alenoumó nenazo, nenegú geleakalímini itó gakó gihilámini ametamenía alekuke nouve loko loaká noane. 21 Geza láa loko loaká noanitika, vegená lugáa monó apí okemeaká noanike, gezaka gigika nene alémo hehe losá amane. Geza vegenakumú gumina alemilo loko lo kemeaká anike, géisi nene gumina alesá amape. 22 Geza nene vego venako huki ezega emega amilizo loko loaká noanike, géisi goha ze huko ezega emega oaká noape. Geza nene soza ómai netakumú aleko letoaká noanimóza, soza ómai netalímini zagusavegutí gumina aleaká noape. 23 Geza nene Ómasímo lo huka gakó gelenouve lokanike, gugupe aleko iteaká noanimó nenazo, lo huka gakó nene gele ahulokanike, géisi nene Ómasi goihá giligili omiaká noane. 24  * Nenemú lekeza Zuta vegenakumú monó gotolaú luhuva láa liki gizinamóma neve:
Hetoka vegená nenete lekelisi iki miliki a suni ánigiake, Ómasi aliki letiaká niave.
25 Mosé lo hukoko li gakó gele alitanimó nene gugupeló Ómasímini anosa miligitamó nenémo gihila zinogo ive. Lo huka gakó avutá itanimó nene, gugupeló Ómasímini anosa miligitamó nemóza, miligitamamó gilinogo ive. 26 Lá onoimó nenazo, gakó nenémini lugaloka lá oko neve: Hetoka vegená makó keza Mosé lo hukoko li gakokú vevesoaká gakó gili alitamó nenete kugupeló Ómasímini anosagi minamitamóza, Ómasímo keikumú gelekiko anosagi minamó gilinogo ive. 27 Lá okiko, Ómasímini anosagi nomi vegená keza Mosé lo huka gakó ámegetoaká noani ve Zuta ve geí mogonaka lotuva liginigave. Geza nene monó pepa ale minanike Ómasímini anosa gugupeló minago minanike, Mosé lo huka gakó nene gele ahuloaká noanikumú geí mogonaka lotuva liginigave. 28 Makó keza hanuva kugupetunú Zuta vegená kemetameni iko minatamó nene Zuta vegená gihila niamave. Itó Ómasímini anosa kugupelokagó minatimó nenémo netá gihila nomive. 29  * Kigikagú Zuta ve kemetameni iki minatamó nene, Zuta vegená gihila minanigave. Lo huka gakolímini anosa nene lugupetunukó ale minoaká nenémo netá gihila nomive. Ligikagú emane Sikalahulímini anosa ale minoaká nenémo netá gihila neve. Ve nenémináamú vegenalita guluko lamaná oakaláa nomive. Ómasímo giligo lamaná oakaláa neve.
* 2:1 Mak 7:1; Luk 6:37 * 2:6 Age 62:12 * 2:11 Gapo 10:17 * 2:24 Isa 52:5 * 2:29 Gapo 30:6