22
Otogoe tivevemo Iesuu dovudovue hoto mole lounu.
(Luka 14.15-24)
Iesuu tota dovudovue hoto mole loui kebia bahata haivenu. Avoe, “Dilavau ata malevege abu adave vuvunemo uveve keu vatae kosive mole mou au mahina melameho ata hohaveale ke nahate. Kosive keu au esemu iovei loui avoe, ‘Talive ata igaegae namigevege abu di lovi vale komo lohoi.’ Ige esemuiabeau ata kebia namigevege keau loholiho isiviholilu. Ige au tota esemu degomole hanavei loui avoe, ‘Talive ata kebia namigevei kosea, Di ovo havei ovoe ese batate kebiata havei bohisi auvale keu aike lahanu. Iale lohoge nahi amu ke alavoi isege di mou au mahina melamei.’ Kateai au esemu namigevege abu tiale ata kebia namigevelu. Ige ata keau kebia hoto evioholisi abu isivi unaha vai tilu. Moleu au bulue loviho tinu. Isege moleu au valahu niavaho tinu. Tisege degomoleau esemu kebia vudievei havege abu haluvilu. Ige vatae kosive keu itumu balugai au tuvalie ata iovege abu tiale atae toela kebia havehatui oeabeta mahoevelu. Ige au tota au esemu degomole hohavei avoe, ‘Di mou au mahina melameveve loviu lahanu. Isito di ata namigeveale keau vaveve toela vale abu bae loholivebene. Iale talive ata moagaeau humaha balugamo tai lohomale kebia elegevei namigevege abu di iveve komo lohoi lovi isi.’ 10 Ige esemuiabeau humaha baluga kela tiale atae dua atae toela moaga elegevei kebia holoevei lohoge kosive ke ou gigianu.
11 “Ige kosive keu lohoale isiviai ata kebia elegevei. Kebia elegevege malaha mole igaeu vigoeabemo mahina melameveve ogo vaholinu. 12 Ige au namihai avoe, ‘Di haoka, a keu mahina melameveve ogo vaholinu. Iale a osiohoike kove lohonu.’ Kateai namihage malaha keu hotoholinu. 13 Ige kosive keu au esemu namigevei avoe, ‘Malaha ke mai veloveta adaveta umuvai mai heie matamae lo keve mihatuve. Ige au keve ui uvuai ninaime bae monomo hedimagei.’ ” 14 Iesuu deiada ke loui gabiaito abuho loui avoe, “Di louale keu koseanu. Dilavau ata moaga hohavei isiviale abu ove uvue tai. Isito au tabageveale ke unahaeabuna ove uvue tai.”
Balisia ataeau takesiavevemo Iesu belahalu.
(Maka 12.13-17; Luka 20.20-26)
15 Iesuu hoto kateale loulage Balisia ataeau ke evisi tialeau hotohotolahai isiviale hoto degomole loui Iesu belahai elike hotove kemo mai dibulae mavoi. 16 Katelahaito abu esemu degomole isi Elodi esemu degomoleta iovege abu Iesue tilu. Iliale namihai avoe, “No haivemale ata, no hilokage a keu hoto seleve unaha loumale ata. A ata ivite kebia vabugeveholisito ata bahatae vaveve loui kebiaho Dilava vaveve louma. 17 Iale no namigevenela. A huhuige no Loma gamanie kosive Sisa kemo takesiamale kena duave. Emena toelanu.” 18 Kateai namihage Iesuu uvuiabe toela ke hilokai abuho loui avoe, “La keau loboe ataea. La di hoto hilokaito tota di vavae tobekai lohomale hoto loui isiviale di lobohavoge di dobai. 19 La moni oleteale mai takesiamale ke mage di elehai.” Ige abu monie luhu mai omilu. 20 Ige Iesuu belagevei avoe, “Ole munanata ivivetaike moni ko luhumo ua.” 21 Ige abu namihai avoe, “Loma gamani kosive baluga, Sisa.” Ige Iesuu namigevei avoe, “Ito. Iale gamaniele gamani omive. Isi Dilavaele Dilava omive.” 22 Kateai louge abu ke evisi vikolahalu. Isi halevai tilu.
Sadukeau hovedevevevemo Iesu belahalu.
(Maka 12.18-27; Luka 20.27-40)
23 Vani ke igaemo Sadukea ataeau Iesue loholu. Ata ke abulike huhulahai avoe, “Haluviale keau bae tota hovedevelivebene.” 24 Iale abu Iesuu namihai avoe, “No haivemale ata, Moseseu subuta ata haivei loui avoe, ‘Malaha moleu mahinaito eseholisi hatige hohovena hovelahai gobuve melamei au nanaho ese houi.’ 25 Iale no deiada mole louge evinela. Malaha mole igaeu nohehi komo uale keu mohoho bahata seveni (7) houevenu. Iniale vani mole ovokinaveu mahinai ese houholisito hatinu. Ige valavemo keu hovelahai au nanae gobu melamenu. 26 Ige vaveve ke nahateu avuemo velemanu. Ige ke valamo moleu hovelahai gobu ke melameito hatinu. Ige ke valamo keau bahata igaegaeai gobu ke melaveito bahata haluvilu. 27 Ige gabila keate keta hatinu. 28 No deiada ke loualemo a huhuige ata seveni (7) keabuna hovedevege keate kena ole mahina holisi.”
29 Ige Iesuu namigevei avoe, “Di hilokage la Bukae Hotota Dilava vuvuneta hilokaholialemoike hoto ke loui Dilava humaha hosidilu. 30 Iale di la namigevege evive. Haluviale keabuna hovedeveliege abu bae mole holoevelivebene. Isito abuna otogoe anelu nahate vai. 31 Dilavau Bukae Hotomo haluvialeau hovedeveveve hoto louale ke lana dodaveholilu. 32 Au kemo loui avoe, ‘Dau Ebalahamu Dilava, Aisiki Dilava, isi Diekobo Dilava.’ Iale kemoike nahi hilokage keu nova nita uale kebia Dilava isi subuta haluviale munanaeabeu uale kebiata Dilava.” 33 Iesuu hoto kateale louge ataeau ke evisi vikobe nimole valu.
Menaka olete igaeu balugataho.
(Maka 12.28-34; Luka 10.25-28)
34 Ige Balisia ataeau evige Iesuu Sadukea atae hoto hamage hotoeabeu dobanu. Ige Balisia ataeau ke evisi mole bevuevei igaetoai Iesue loholu. 35 Kebia vigomo moleu menaka haivemale ata. Iale keu hovelahai isiviale hoto mole loui Iesu belahage au hotove kemo dobai. 36 Au belahai avoe, “Au no haivemale ata. Iale a huhuige Mosese menaka kebiamo hoto olete igaeu balugataho.” 37 Ige Iesuu namihai avoe, “ ‘A uvu bahata a isivi bahata a lulele bahata malei a Kosive baluga Dilava ke omisi hoesehavonela.’ 38 Hoto ke igaeike menaka bahata evigevei baluganu. 39 Ige ke valamo mole balugaike ko. ‘A ebika hoesehavomale ke nahate a vavamo umale kebia isivi ovei hoesegevenela.’ 40 Moseseu menaka hisalieveale isi belovetaeau hisalieveale hoto kebia bahatamo hoto abui keau balugataho seleve.”
Keliso kena ole valadamo lohoi.
(Maka 12.35-37; Luka 20.41-44)
41 Balisia ata keau lohoale igaetoasege Iesuu belagevenu. 42 Isi loui avoe, “La huhuige Bukae Hotou louale Diue ata tedaeveve Keliso kena ole valadamo lohoi.” Ige abu namihai avoe, “Bukae Hotou louale auna Deividi valadamo lohoi.” 43 Ige Iesuu belagevei avoe, “Keu seleveike. Isito osialemoike Munanae Tumuu Deividi haivuge au subuta Kelisoho loui avoe, ‘Kosive.’ 44 Deividiu subuta louale keu koseanu. Avoe,
‘Dilavau di Kosive keho loui avoe,
Di ada inute kove ugulamonela.
Isege di a aiohavomale kebia malevei a veloe heimo otovege ana kosiveabe holinela.’
45 Lana evilu. Deividiu hoto kemo Kelisoho loui avoe, ‘Di Kosive.’ Iale kemo Kelisona oleve kateai tota Deividi valada holisi.” 46 Kateai belagevege keau hotove ke ibina louveve keu anekianu. Vani kemo abu tota Iesu belahaliho vabulahalu.