9
Iesuu kibioholiale malaha hoesehavonu.
(Maka 2.1-12; Luka 5.17-26)
Abu kateai louge Iesuu boutimo biloai hoilahai au o seleve keve tinu. Keve tige ata degomoleau ata mole vavahanite ebavoi loholu. Vavahanite keu kibikibiholisito avae golomo lahai u unahama. Ige Iesuu kebia evievi hilokai vavahanite ke namihai avoe, “Di mo, vahaehoanela. Di a toela bahata ulihage uoholinu.” Kateige Diue menaka loui haivemale degomoleau ke evisi huhulahai avoe, “Ata kou hoto kemo Dilava ivi aiohavonu. Kosealemo Dilava igaena atae vaveve toela ulihagei.” Ige Iesuu huhuihuhuiabe ke hilokai abuho loui avoe, “La osiohoike huhuihuhuie toela kateale huhulahama. Dana hoto onoleale loui. Dana valive malaha ke namihai kosea, ‘Di a toela ulihage uoholinu.’ Emena dana loui kosea, ‘Hovelahai tenela.’ La huhuige hoto oleteu toloholinu. Isito halege dana vavahanite ke hoesehavoge lana kemo hilokage vaveve toela ulihaveve vuvune keta daemo ua.” Kateai louito vavahanite ke namihai avoe, “Hovelahai a ava egumai mai a oe tenela.” Ige malaha keu hovelahai au oe tinu. Oe tisege ataeau ke elehai vabulahai Dilava hoesehavolu. Kosealemo au vuvune kateale mai Iesu ominu.
Iesuu Matiu hohavonu.
(Maka 2.13-17; Luka 5.27-32)
Iesuu o ke halei tiale malaha mole takesi malemale elehanu. Iviveike Matiu. Iale keu takesilahamale oe uvue ugulamosege Iesuu avuho loui avoe, “Di ehoma.” Ige au hovelahai Iesu ehomanu.
10 Iniale gabie Iesuu avuti ovemo lovi isege haokuvuiabe takesi malemale isi atae toela degomole keau lohoale Iesuluvuta igaetoai esemuiabe kebiahi igaetoai lovi ima. 11 Lovi isege Balisia ata degomoleau ke elehai Iesu esemuho loui avoe, “Osiohoike la haivemale keu takesi malemale isi atae toela kebiahi lovi ima.” 12 Katelahai louge Iesuu ke evisi abuho loui avoe, “Medikolou bae negote kebiaho loholivebene. Isito auna vavahanite kebia unaha hoesegeveliho lohoi. 13 Ke nahate dau lohoale kou atae dua kebia hohaveho lohoholisito vaveve toela vamale kebiahoike di lohonu. Iale talive Dilavau subuta Bukae Hotomo louale ke ihu kaovave. Au loui avoe, ‘Di isiviholiale la ovo hamai mahoi di hoesehavoliho. Isito di isiviale la la haokuvuho uvulahai tedaevei.’ ”
Lovi ioholisi Dilava hoesehavoveve deiada
(Maka 2.18-22; Luka 5.33-39)
14 Vani mole Dioniu ata babatisogevemale ke esemuiau lohoale Iesu belahai avoe, “Osialemoike no Balisia atahi vani degomole Dilava hoesehavoho lovi ioholima. Isito a esemuiau no vale ke nahate abu vaholilu.” 15 Ige Iesuu namigevei avoe, “La huhuige mo molena au mahina melamege haokuvuiabe abuna uvulahai. Emena vahaeholahai. Ba, abuna vahaeholahai. Isito vani mole atae toelae abuna loholiege mo ke hamage haokuvuiabe abuna bae uvulahai lovi i halevai.
16 “Isito di hoto louge evive. Atabeu bae ogoe doga etulei mai ogo mole mamiu dikolahalemo badivulivebene. Kosealemo auna kateige ogoe mami kena bae dikolahai vahai. 17 Ke nahate atabeu bae uainie doga mai ovoe vate badivuale mamivemo ehosivalivebene. Auna kateige kena savai dikolahai. Ige uainie e kena hosilahai lotihatui. Isito atabena uainie doga mai ovoe vate dogamo ehosivage keu bae dikolahalivebene. Iale ke nahate di vaveveu bae vatae vavevehi igaetoalivebene.”
Iesuu ma moleu hatiale etuvanu.
(Maka 5.21-43; Luka 8.40-56)
18 Iesuu abuho kateale lousege Diue kosive moleu avue lohoale vudivemo kome bokoai vata bisi imihai avoe, “Di mau aike hatinu. Iale loholive a ada mai golovemo mamoge au hovelahai.” 19 Ige Iesuu ke evisi hovelahai avuti tige esemuveau ehovai avuluvuta tilu.
20 Avuluvuta tisege keate moleu vavahanie toela male keu lohoale Iesu ogola holinu. Vavahanive keu koseanu. Vagana tuelo (12) ke uvumo tahoe toelau uvuvemo lohoma. 21 Iale au huhuai avoe, “Dana Iesu ogola holiniege momoleai.” Kemoike au Iesu ogola holinu. 22 Ige Iesuu hoilahai elehai avuho loui avoe, “Di ma, vahaehoanela. A uvu bahata mai daemo mamoike vage vavahani keu aemo uoholinu.” Kateai lousege vavahanive keu uoholige au momoleanu.
23 Iesuu kateaito halei tiale kosive nehe ke oe velemanu. Keve velemai elehage ataeau ninalahai kekolahage ninanau kutikutiai ua. 24 Ige Iesuu namigevei avoe, “La bahata halevai teve. Ma keu hatioholinu. Isito lahaike au ke vanu.” Kateai louge abu bituhavoi hehavolu. 25 Isito ata bahata heie tihatusege Iesuu oe uvue tiale ma ke adala holisi ebagemage ma keu hovelahanu. 26 Ige vaveveve hoto keu vata ke bahata sonumai tai gabianu.
Iesuu ni kedute abui hoesegevenu.
27 Iesuu o ke halei tisege malaha abuita ni kedute keau Iesu ehovai baita hohavoi avuho loui avoe, “Deividi mo, noheho uvuai no tedaevenela.” 28 Kateige au tiale o mole uvue tisege abu avuemo tilu. Ige Ieus belagevei avoe, “Lana huhuige dana vali la hoesegevei.” Ige abu loui avoe, “Ito, Kosive.” 29 Kateige Iesuu niabela holisi loui avoe, “La evievimo la ni koeabuna dua vai.” 30 Kateai lousege niabeu dua vanu. Ige abu nilahai elehalu. Ige Iesuu neniai abuho loui avoe, “Lainaho ko loui atabe namihalive.” 31 Isito abu halevai tiale Iesuu vale hoto ke louge hoto keu vata ke bahata sonumai gabianu.
Uvute malaha moleu hotoanu.
32 Keau halevai tisege ata degomoleau ata mole uvute mai Iesue loholu. Munanae toelau avuemo biloige keu uvute holiale. 33 Ige Iesuu munanae toela ke nunuvage solekavesite malaha keu hotoai hoto lounu. Ige ataeau ke elehai vikolahai loui avoe, “Iselala vata komo nahi subuta vaveve kosealebe elehaholilu.” 34 Ige Balisia ataeau loui avoe, “Ba, munana toelae kosiveike vuvune mai omige vuvune kemoike au munanae toela nunuvema.”
Iesu lovi vaveve moagaeau uoholige au uvuanu.
35 Iesuu halei tiale o baluga isi o ese ke bahatala oanu. Isi keve dubuiabela ataeau Dilava adae vuvunemo uveve hotoe dua ke loui haivema. Isi vavahanitebia moaga hoesegevema. 36 Isi ata moaga elegevei abuho uvu tumutumuanu. Kosealemo ata kebiau mamoe nahate. Ige nalievemale atau uoholige abu tebulahale ke nahate vai u kavama. 37 Isi au esemuho loui avoe, “Lovi moagaeau baelahalu. Isito lovi ke malei omo otoveveve ataeau moagaholilu. 38 Iale bulu ke biageho guliguliage au lovi ke malei otoveveve ata hanavege abu lovive bahata malei omo otovei.”