6
Jesús jap Nazaret
1 Es ja Jesús tsyoꞌoñ jap es oj ñejxy ma̱ ja kya̱jpn, es pyanʉjxʉdʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty.
2 Ko jyajty ja sa̱a̱bʉdʉ xʉʉ, ta tyʉjkʉ yaꞌʉxpʉjkpʉ ma̱ ja tsa̱jptʉjk, es may ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ mʉdooꞌijtʉdʉ dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ es ñayjyʉnánʉdʉ:
—¿Ma̱ tʉ tꞌʉxpekyʉ tya̱dʉ ja̱ꞌa̱y tʉgekyʉ tya̱a̱dʉ? ¿Tii dʉnʉ tya̱dʉ wijyꞌa̱jtʉn diꞌibʉ tʉ yajmoꞌoy esʉ tya̱dʉ mʉjꞌa̱jtʉn diꞌibʉ tyiimpy?
3 Jaꞌa tya̱a̱dʉ ja tsajtspʉ, ja Mariiʉ mya̱a̱nk esʉ myʉgaꞌaxʉ Santya̱ꞌa̱gʉ, Josee, Juudʉs esʉ Simonk, esʉ myʉgaꞌax toxytyʉjkʉty nan ya̱a̱ ꞌyity ma̱ ʉdsa̱jtʉm.
Dʉꞌʉn jyʉna̱ꞌa̱ndʉ es kyaj ttundʉ kwentʉ.
4 Es ja Jesús ꞌyanma̱a̱yʉdʉ:
—Nidʉgekyʉ wyindsʉꞌkʉdʉp tuꞌugʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉ. Jap kyawindsʉꞌʉgʉdʉ ma̱ ja myʉguga̱jpn esʉ myʉguꞌuk myʉgaꞌaxʉty.
5 Es kyaj mba̱a̱t ttuuñ ja mʉjꞌa̱jtʉn jap, jeꞌeyʉ na̱a̱gʉty oj tꞌakkʉꞌʉnitóñ es dyaꞌꞌagʉdaky.
6 Es ja Jesús dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉ mʉt ko kyaj myʉbʉ́kʉdʉ.
Jesús tkexy ja ꞌyʉxpʉjkpʉtʉjk Diosʉ ꞌyayuk ka̱jxwa̱ꞌxpʉ
Oknʉm ja Jesús oj yaꞌʉxpeky ma̱jatyʉ ka̱jpnʉ wingombʉ.
7 Ta dyaxʉ ja nima̱jmajtskpʉ ꞌyʉxpʉjkpʉty, es tkejxy nimajtskáty, es tmooy ja kutujkʉn es dyajpʉdsʉ́mdʉt ja kaꞌóybyʉty.
8 Es ttuknipʉjktʉ kʉdiibʉ dyajnʉjxtʉt tyuꞌamgyʉjxmʉdʉ, yʉꞌʉyʉ tya̱jk, es kyaj dyajnʉjxtʉt ja pyijñ, ni yʉ kyaayña̱jxʉk, ni yʉ myeeñ,
9 yʉꞌʉyʉ tyukwa̱ꞌa̱gʉdʉp ja kyʉꞌʉk es jeꞌeyʉ wit diꞌibʉ ñikʉjxm myʉda̱jttʉp.
10 Nandʉꞌʉn ꞌyanma̱a̱yʉdʉ:
—Ko mja̱ꞌtʉt ma̱ tuꞌugʉ tʉjk, japyʉ mꞌíttʉt extʉ ko mdsoondʉt jatʉgok.
11 Es pʉn jaa ma̱ kyaj mꞌaxá̱jʉdʉ es ni mgamʉdowa̱ꞌa̱nʉdʉ, pʉdsʉmdʉ jap es yajjʉnák ja naxjok mdekykyʉjxy éxtʉmʉ ijxwʉꞌʉmʉn ko dʉꞌʉn pojpʉ mʉʉt ꞌyittʉ.
12 Net oj ñʉjxtʉ jaꞌajʉty es tka̱jxwa̱ꞌxtʉ ko yʉ ja̱ꞌa̱yʉty dyajtʉgátstʉt ja jyot wyinma̱ꞌa̱ñʉty.
13 Es nandʉꞌʉn dyajpʉdsʉʉmdʉ mayʉ kaꞌóybyʉty es ttukkuꞌtstʉ ja aseytʉ oliivʉ nimayʉ puma̱ꞌa̱yʉty, es dyaꞌꞌagʉdaktʉ.
Fwank Yajnʉbajtpʉ ꞌyeeky
14 Ja rey Eroodʉs tmʉdooyʉ tya̱a̱dʉ, mʉt ko nidʉgekyʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty tmadyakwa̱ꞌxtʉ oymyadsooty diꞌibátyʉ ja Jesús tyiimpy. Es nijaꞌadyʉ ja̱ꞌa̱yʉty jyʉnandʉ:
—Ja Fwank Yajnʉbajtpʉ tʉ jyikypyeky ma̱ tʉ ꞌyeeky, pa̱a̱ty tmʉdatyʉ tya̱dʉ mʉkꞌa̱jtʉn es ttúnʉt ja mʉjꞌa̱jtʉn.
15 Wiinkpʉty jyʉna̱ꞌa̱ndʉ:
—Yʉꞌʉ dʉꞌʉn ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ Eliiʉs.
Es ja wiinkpʉty jyʉnandʉ:
—Yʉꞌʉ dʉꞌʉn tuꞌugʉ Diosʉ kyuga̱jxpʉ, éxtʉm diꞌibʉ jékyʉp ja Diosʉ kyuga̱jxpʉty.
16 Ko ja Eroodʉs tmʉdooyʉ tya̱a̱dʉ, ta jyʉnáñ:
—Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn ja Fwank diꞌibʉts ʉj nniꞌanaꞌamʉ es yajniboodʉt ja kyʉba̱jk. Tʉ jyikypyeky.
17 Dʉꞌʉn ja Eroodʉs jyʉnáñ mʉt ko tʉ naty dyajtsímyʉty ja Fwank, es tʉ naty dyajkʉwʉʉñʉty mʉdʉ kadenʉ jap pujxndʉgóty jaꞌagyʉjxmʉ wyinma̱ꞌa̱ñ ja Erodiiʉs, diꞌibʉ naty ñʉdoꞌoxyꞌajtypy ja Felipʉ, Eroodʉsʉ myʉgaꞌax, es ja Eroodʉsʉ naty tʉ twijtskúkʉ éxtʉmʉ tyoxytyʉjkʉn.
18 Es ja Fwank ꞌyanmaabyʉmʉ naty yʉ Eroodʉs:
—Yʉ Dios kyaj dyajkutíky es xytyoxytyʉjkꞌátʉt ja mmʉgaꞌaxʉ ñʉdoꞌoxy.
19 Es ja Erodiiʉs tyukꞌakꞌa̱jtypyʉ naty ja Fwank, es jyayaꞌoogaampy, per kyaj mba̱a̱t,
20 mʉt ko yʉ Eroodʉs ttsʉꞌkʉ ja Fwank, jaꞌa ko ñija̱ꞌa̱bʉ naty ko yʉ Fwank jyikyꞌaty tʉyꞌa̱jtʉn mʉʉt es wya̱ꞌa̱tsja̱ꞌa̱yʉty, es kyaj tnaꞌijxy es yajtúnʉt axʉʉk. Es oy ja ꞌya̱a̱ ꞌyayuk tjamʉdoojʉ xondaꞌakyꞌa̱a̱ xondaꞌakyjyót, kyaj tnijawʉ ti tyúnʉp.
21 Es ja Erodiiʉs pyat wiꞌix tsoo mba̱a̱t ꞌyeeky ja Fwank ma̱ ja Eroodʉsʉ naty tmʉjtúñ ma̱ ja xyʉʉ jyʉmʉjt dyaꞌꞌabety, ma̱ Eroodʉs dyajnaxkʉdáky tuꞌugʉ ka̱ꞌa̱y ukʉn es kyáydyʉt ja syolda̱a̱dʉ wyindsʉ́nʉty, ja windsʉndʉjkʉty esʉ Galileeʉ ja̱ꞌa̱yʉdyʉ myʉj yajkutujkpʉty.
22 Ja Erodiiʉsʉ ñʉʉx tyʉjkʉ ma̱ naty tʉ ñaxkʉdaꞌaky ja ka̱ꞌa̱y ukʉn es ꞌyejtsy, es ja Eroodʉs es ja diꞌibʉ naty mʉʉt kyaaydyʉ tyukjotkʉdaktʉ éxtʉmʉ naty ꞌyetsy.
23 Es ja Eroodʉs twa̱ndaky ja kiixy:
—Amdoogʉts diꞌibʉ mdsejpy es nmoꞌoyʉt, es tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉ ko nmoꞌoyʉp oytyim tiity diꞌibʉts xyꞌamdoop, oytyim kujkwaꞌxyʉty diꞌibʉts ʉj nmʉda̱jtypy.
24 Net ja kiixy pyʉdseemy, es tꞌanma̱a̱y ja tya̱a̱k:
—¿Tits nꞌamdówʉp?
Ta ja tya̱a̱k ꞌyadsoojʉ:
—Amdow ja Fwank Yajnʉbajtpʉ kyʉba̱jk.
25 Ta ja kiixy tyʉjkʉ pojʉn ma̱ naty ja Eroodʉs, es tꞌanma̱a̱y:
—Ndsejpyʉts es tyamyʉ xymyoꞌoyʉdʉts palanganoty ja Fwank Yajnʉbajtpʉ kyʉba̱jk.
26 Net ja Eroodʉs jyantsyjyotmaybyejky. Per kom tʉ naty tꞌanʉʉmʉ jyabyeꞌxy wyindúmʉty, kyaj ttseky yajtukxiꞌigʉt ja ꞌyayuk.
27 Netyʉ ttukꞌaneꞌemy tuꞌugʉ syolda̱a̱dʉ es dyajmínʉt ja Fwangʉ kyʉba̱jk. Ja solda̱a̱dʉ oj ñejxy ma̱ ja Fwank ꞌyity tsimy pujxndʉgóty es oj tniboꞌtʉ ja kyʉba̱jk
28 es dyajmiiñ ma̱ tuꞌugʉ palanganʉ. Ta tmooy ja kiixy es ja kiixy tmooy ja tya̱a̱k.
29 Ko tnija̱ꞌa̱dʉ ja Fwangʉ ꞌyʉxpʉjkpʉty, ta dyajpʉdʉꞌktʉ ja ñiniꞌx es oj dyajnaxtʉ́kʉdʉ.
Jesús dyajkáy nimʉgoxk mil naxy ja ja̱ꞌa̱y
30 Oknʉm ꞌyaja̱jtmujktʉ ja apóstʉlʉty ma̱ ja Jesús, es ttukmʉmadyaktʉ tʉgekyʉ diꞌibʉ naty tʉ ttundʉ es diꞌibʉ naty ja ja̱ꞌa̱y tʉ dyajtukꞌʉxpʉ́ktʉ.
31 Es mʉt ko nimayʉ naty ja ja̱ꞌa̱yʉty ñaywyinax ñaywyindʉ́kʉdʉ ma̱ Jesús, ni tkaꞌokmʉda̱jnʉdʉ ja tiempʉ es kyáydyʉt, pa̱a̱ty ja Jesús tꞌanma̱a̱ydyʉ:
—Mindʉ. Joꞌom nꞌokpoꞌxʉm ma̱ tuꞌugʉ abak it.
32 Net ak yʉꞌʉjʉty oj ñʉjxtʉ barkoty adʉkʉtuuy.
33 Per may ja ja̱ꞌa̱yʉty tꞌʉxka̱jptʉ ja Jesús es tꞌijxtsoꞌoñ. Pa̱a̱ty tsyoꞌondʉ pojʉn ma̱jatyʉ ka̱jpn, es tekyyeꞌepy jya̱jttʉ jawyiin ma̱ naty ja barkʉ jyata̱ꞌa̱ñ.
34 Ko ja Jesús pyʉdseemy barkoty, ta tꞌijxy may ja ja̱ꞌa̱yʉty es tpaꞌꞌayooy, mʉt ko dʉꞌʉnʉ naty éxtʉmʉ borreegʉ diꞌibʉ kyaj tmʉdaty ja kywentʉꞌa̱jtpʉ. Ta tyʉjkʉ yaꞌʉxpʉjkpʉ, es ttukꞌʉxpʉjktʉ kana̱k peky.
35 Ko oj tsyuꞌujʉnʉ, ta ñimiinʉdʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty es ꞌyanma̱a̱yʉdʉ:
—Tʉ tsyuꞌujʉnʉ, es ni pʉ́n kyatsʉʉnʉ ma̱ tya̱dʉ luga̱a̱r.
36 Anʉʉmʉdʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty es ñʉjxnʉdʉt rantsyotm o ma̱ yʉ wingombʉ ka̱jpn es tjúydyʉt ja kyaꞌay ꞌyukʉn, mʉt ko kyaj tmʉdattʉ ti kyáydyʉp.
37 Per ja Jesús ꞌyadsoojʉdʉ:
—Moꞌoydyʉ miidsʉty kyaꞌay ꞌyukʉn.
Ta jaꞌajʉty ꞌyadsoodʉ:
—¿Mdsejpy esʉts ʉʉdsʉty nʉjx njuydyʉ majtsk mʉgoꞌpx xʉʉ nidún yʉ tsa̱jkaaky esʉts ndukkáydyʉt?
38 Jesús ꞌyadsoojʉdʉ:
—¿Na̱a̱gʉ tsa̱jkaaky jap xymyʉdattʉ? Nʉjx ixtʉ.
Ko tnija̱ꞌa̱dʉ, ta tꞌanma̱a̱ydyʉ:
—Mʉgoxkʉ tsa̱jkaaky es majtskʉ a̱jkxuꞌunk.
39 Net ja Jesús ttukꞌaneꞌemy ja ꞌyʉxpʉjkpʉty es dyajnaxwaatstʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty tuk pekyaty ma̱ ja mʉʉyóty.
40 Ta ñaxwaꞌtstʉ tuk pekyaty mʉgoꞌpxáty es justyikxymya̱jkáty.
41 Net ja Jesús tkoneꞌky ja mʉgoxkpʉ tsa̱jkaaky es ja majtskpʉ a̱jkxuꞌunk, es pyatꞌijxy tsa̱jpótm es tja̱ꞌa̱ygyʉdáky ja Dios. Ta ttujkwaꞌxy ja tsa̱jkaaky es tmooydyʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty es dyajwa̱ꞌxtʉt ma̱ ja ja̱ꞌa̱yʉty. Nandʉꞌʉn dyajwaꞌxy ja majtskpʉ a̱jkxuꞌunk ma̱ ja mayjyaꞌay.
42 Nidʉgekyʉ kyaaydyaaydyʉ jotkʉdaꞌaky.
43 Oknʉm dyajmujktʉ ma̱jmajtsk katsy ja tsa̱jkaaky tyuktukʉ esʉ a̱jkx diꞌibʉ nadʉjkʉ.
44 Es diꞌibʉ ja tsa̱jkaaky kyaaydyʉ, jaꞌa nimʉgoxk milʉ yedyʉjkʉty, es kyaj myadsyoydyʉjkʉ ja toxytyʉjkʉty es ja ʉna̱ꞌkuꞌungʉty.
Jesús yoꞌoy nʉʉ wyingʉjxy
45 Netyʉ ja Jesús dyajtʉjkʉ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty barkoty es ꞌyawinnáxtʉt ma̱ ja mejyñ es jya̱ꞌttʉt Betsaydʉ ko naty yʉꞌʉ ñayjyʉgajxyʉty mʉt ja ja̱ꞌa̱yʉty.
46 Es ko naty tʉ dyajꞌyoꞌoywya̱ꞌxtʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty, ta ja Jesús wyimbejty ma̱ tuꞌugʉ kopk ka̱jxtákpʉ.
47 Ko oj kyoodsʉnʉ, mejyñgyujkꞌámʉ natyñʉ ja barkʉ es ja Jesús naydyiꞌigyʉ naty tʉ wyeꞌemy windʉꞌʉtstuuy,
48 es tꞌijxy ko ja ꞌyʉxpʉjkpʉty nimʉja̱a̱ tjantsykya̱a̱ptʉ ja nʉʉ, mʉt ko naty pyojkuyáty. Es kajamóñʉm yoꞌoy nʉʉ wingʉjxy ja Jesús es tninejxy ja ꞌyʉxpʉjkpʉty. Na̱jxa̱a̱mbʉ naty ja Jesús ma̱ ja ꞌyʉxpʉjkpʉty
49 ko ꞌyijxʉdʉ yoꞌoy nʉʉ wingʉjxy. Ta ñayjyʉnánʉdʉ ko ijxma̱ꞌttʉbʉ daa. Ta yaxkaktʉ,
50 mʉt ko tsyʉꞌkʉdʉ. Es myʉga̱jxʉdʉ ja Jesús, es ꞌyanma̱a̱yʉdʉ:
—¡Jotmʉkta̱ꞌa̱ktʉ! Ʉjtsʉ dʉꞌʉn. Katʉ mdsʉꞌʉgʉdʉ.
51 Net ja Jesús tyʉjkʉ barkoty ma̱ naty jaꞌajʉty. Ta myoꞌty ja poj. Ta jaꞌajʉty dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ,
52 jaꞌa dʉꞌʉn mʉt ko kyajpʉ naty tʉ tjaygyúkʉdʉ ti dʉn ꞌyandijpy ma̱ Jesús dyajmáyʉ ja tsa̱jkaaky es ja a̱jkxuꞌunk, mʉt ko juun wyinma̱ꞌa̱ñʉty.
Jesús dyaꞌꞌagʉdaꞌaky ja puma̱ꞌa̱yʉty jap Jenesaret
53 ꞌYawinna̱jxtʉ ma̱ ja mejyñ. Ta jya̱jttʉ Jenesaret, es jam tkuwʉꞌʉndʉ mejyñbyʉꞌa̱a̱y ja barkʉ.
54 Ko ttukjʉna̱jkta̱a̱ydyʉ ja barkʉ, net ja ja̱ꞌa̱yʉty tꞌʉxka̱jptʉ ja Jesús
55 es pʉyeꞌegyʉ oj ñʉjxtʉ ja ja̱ꞌa̱yʉty ma̱jatyʉ ka̱jpn, es tkʉʉymyiindʉ mabajngʉjxy ja puma̱ꞌa̱yʉty ma̱ natyʉ Jesús.
56 Es oymya̱a̱ty ma̱ ja Jesús jyaꞌty ma̱jatyʉ ka̱jpnba̱ꞌa̱jʉty es ka̱jpnótyʉty o rantsyótyʉty, tpʉjta̱ꞌa̱ktʉ ja puma̱ꞌa̱yʉty tuꞌa̱a̱y es tmʉnuꞌxta̱ꞌa̱ktʉ ja Jesús es oyjyeꞌeyʉ tpa̱a̱ttʉt ja wyit pa̱ꞌa̱. Es nidʉgekyʉ diꞌibʉ pátʉdʉp agʉdáktʉp.