Yohane
1
Pidon Gegeineropŋo Ŋei Wakonge
Pidon eŋe mokaka qei kino, kepe mi wakongi, yewao ŋineka ge sari geke. So Pidon eŋe gegeine Anuturop ge sa geke. So Pidon eŋe Anutuka geke. Pidon eŋe mokaka qei kino Anuturop geke. So Pidon eŋe Anutu wane meteo ge more, kine kine korop ma wakon wareke. Eŋe midaine kine kine mane Anutu eŋineka mi ma wakonge. Pidon eŋe gege yewa wane welaine okane geke. Paki gege yewaŋo kiwa waraŋkaki, ŋei eŋano sari more qelaŋan onge. Kiwa yewaŋo panaman kotino ma qelaŋangi, so panamanŋo kiwa yewa qe pilikkeakane qekake.
Anutuŋo urata ŋeiine mane birakake, ŋei yewa eŋetine Yohane. Eŋe qelaŋan wane don kisiine ra wakongi, ŋei korop eŋe qelaŋan welaine detluk kau paki, weteneŋo malip kaikei wane raki paki Anutuŋo birakake. Yohane eŋe oŋom qelaŋan wane welaine mi okane geke, eŋe yaup qelaŋan welainane don kisi ra wakoniakane sarike. Qelaŋan welaineŋo kepe baŋem ŋei ŋerep korop qelaŋan ma wakonon ebon okanmaike, oŋo naso yewao eŋe weneŋ kepo ket wakone geke.
10 Pidon eŋe kepeo wakone geke, eŋe Anutu wane Pidon geki paki, kepeo kine kine iwa ma korop oŋom wakon wareke. Paki ŋado kepeo sari lotkeki kepe ŋeiŋo korop eŋe kau paki ŋaŋae kakoi. 11 Eŋe eŋine kepe matino sari lotkeke. Ŋo siluŋ eŋine ŋei ŋerep magukoune edo kima mi okankakoi. 12 Ŋei ŋerep natne eŋe welekatne kima okankau paki, donine dere weteneŋo malipkakoi, eŋe Anutu wane ŋerep medep okanikei wane numa ma wakone ebonge, eŋane eŋet ma noganka okanmami, eŋe yale okanon okanmaike. 13 Eŋe nabok magak eŋane weŋem bikumgo ŋine wakone more, Anutu wane ŋerep medep mi okangoi, me sola wane simile so ŋei wane simile yewa ŋine midakaka. Eŋe Anutu eŋino ŋine wakongoi, wane eŋe Anutu wane dokoine.
14 Pidon eŋe ŋei okane more, sola bikum gorop wakongi paki, keuzo mere wie okange, paki ŋene Waom qeli ewe zonom so kibi maepine mo kaulukkone, eaŋo Magak wane Medep me qom bapine wekuku, eŋane Waom kibi maep so zonom so don wele woune so masi tanik manik bile, eaŋo wat watko rosarop ea weneŋ ma sarike.
15 Yohaneŋo eŋane kineine ea ŋei ŋerep ra wakone more edane rake, “Na ŋei iwa wane mo ŋidane iwa yale rakole, ŋei mane naŋane ŋadeno sarimaike, eŋe mokaka geke, eŋe naŋane rokop mida, eŋe kakapa suaine so naŋane wawaine, oŋa na yuan nanmaike, onoka wane oŋo mokaka ge sari geki na eŋane ŋadino wakongole.”
16 Pakimo, wet maepine rosarop wat watko mo pa sarike, yewa ŋine ŋene korop ra wakone mauluk ŋone more ŋebongi weneŋ ma warekone. 17 Anutuŋo ra rokop don yemo Mose wano ra wakone more metino more ŋebonge, ŋo wet pesek so don wele, yemo Yesu Kristo wano ŋine sarike. 18 Ŋei maneŋo Anutu mane mo mi kake, midakaka, ŋei weku, eŋe oŋom ea Anutuka, ea wane eŋe Anutu Magak wane osino metmaike, oŋo Anutu ŋine kine kine korop ma sari more, ra wakone ŋedange.
Yohane Doku Tau Tau Wane Don
19 Yuda ŋei wawaine eŋe Yerusalem matko ŋine Pris, mosop ŋei so Lewi, mosop ŋei tegoo ŋine mane tale onbi, Yohane wano ari qesonka rakoi, “Ge ma?”
20 Ra qesonkau Yohane eŋe kineine mi motkeke, eŋe didiwo ra wakonge. Paki iwa yale rake, “Na Mesia mida, ŋeiwa ŋei ŋerep korop turuŋene mayakane ra more, Anutuŋo ma wakonka birakake, na ea mida.”
21 Raki mo eŋe koso qesonka rakoi, “Paki mo daleo ge ma? Ge propet Elaiya kakip mane me?” Yohane eŋe edange, “Na eŋe mida.” Eŋe qesonka rakoi, “Ge propet mane ŋene tomakamaine, eŋe me?” Eŋe mainge edange, “Mida.”
22 Eŋe koso qesonka rakoi, “Paki mo ŋedannom, ge koboboine ma? Ŋene eriŋine raŋonbi sarine zinge ari turuŋine daleo edanikene? Ge geŋonane daleo ramaine?”
23 Pakimo Yohaneŋo iwa yale rake, propet Isaiaŋo don iwa yale ra edange, “Naŋane kine iwa yale, na ŋei mane wane aŋa, kepe yaup papaino boka more iwa yale ramaike, ‘Waom wane numa koboine laponbi.’ ”
24 Ŋei eŋe yemo Parisi edo taleonbi sarikoi. 25 Eŋe Yohane qesonkakoi, “Ge Mesia mida, me Elaiya mida, me propet mida, ŋo ge onoka wane ŋei doku tauon okanmaine me?”
26 Yohaneŋo edane rake, “Na dokuka tau onmaile, keu ŋino mane okoramaike, ŋo ŋine eŋe mi detluk kamami. 27 Eŋe ŋei yewa naŋane ŋadeno sarimaike, ŋo siluŋ na yalineŋo eŋane kie kaweune yewa maine mi qekokkale, me naŋane rokop mida, na eŋane qelit qeqe gemaile.”
28 Masi iwa yemo Betani matko, Yordan Doku wane wazaino, kepe deine sasainoken, yewa wakonge. Kepe mat yewao Yohaneŋo ŋei ŋerep doku tauonge.
Yesu Eŋe Anutu Wane Lama
29 Kepe qaeki kaiwe maneo Yesuŋo Yohane wano ariki Yohaneŋo kaki paki rake, “Anutu wane Lama iwa kau, oŋo kepe baŋem ŋei eŋane borikine oma on wareyakane sarike. 30 Na ŋei weku yewa eŋane don kisi mo ŋidane iwa yale rakole, ‘Ŋei mane naŋane ŋadeno sarimaike, eŋe siluŋ naŋane suaine, na yuan nanmaike, onoka wane, na mi wakonbe oŋo mokaka kino kieke geke.’ 31 Na noŋom alakan, eŋe mane mi detlukka more kakole, ŋo siluŋ sari more, ŋei ŋerep doku tau ongole, yemo Israel ŋei ŋine don kisiine ra wakone sikan ŋunbe, ŋine eŋe ka more wetkaikei wane doku tau ŋungole.”
32 Yohane eŋe yale edangi paki rake, “Na kawe Asuŋo baluse yale qeliwo ŋine ket more kutino kito metke. 33 Ŋo na noŋom eŋe mi det kakole. Ŋo siluŋ Anutuŋo ŋei ŋerep doku tau onikalane talenange. Paki so nolale rake, ‘Ge baŋ kanom Asuŋo ket more ŋei mane wane kutino kito mesiake. Eso yewa oŋo Asurop ŋei ŋerep doku tau oniake.’ 34 Yohane eŋe rake, “Na ŋei yewa kakole, wane ŋidane ramaile, eŋe Anutu wane Gipole.”
Ŋei Natne Yesu Ŋadino Arikoi.
35 Kepe qaeki kaiwe mama maneo Yohane eŋine so dokoine eŋane keuo ŋine medewetkine etke eŋe koso yewaka okorakoi, 36 Okorau Yesu eŋe ari lotkeki Yohaneŋo kaki paki rake. “Kauk, oŋo Anutu wane Lama!”
37 Yohaneŋo yewa raki medewetkine ere detkoik. Pakiso ere Yesu ŋadino mogare arikoik. 38 Yesu eŋe zinge otki ŋadino ariuk qeson ore rake, “Ŋire onoka wane zuage sarimamik?”
Ere rakoik, “Rabai, ge diawao gemaine?” Rabai wane kine Ono dongo, kito ŋebo ŋebon.
39 Paki so Yesuŋo etange, “Sariuk paki kauk.” Paki so ere Yesurop weneŋ ari more mat geke yewa kakoik. Kauk paki kaiwe korop yewa eŋerop gekoik. Iwa mo po(4) kilok rarapko naso yewao mapikkoi.
40 Yohane wane don dere more Yesu ŋadino mogare arikoik, erano ŋine mane eŋetine Andrea, Saimon so Petoro wane ŋole. 41 Paki so Andreaŋo qeliŋone more ari eaka tatine Saimon maratka more olale rake, “Ŋere Mesia Anutuŋo birakaki ketke, ea marat kamaite, Mesia yemo kine iwa yale, ŋeiwa Anutuŋo borikino ŋine ebu sayakane birakake.” 42 Yale raki paki so Saimonŋo Yesu wano iwenkaki arikoik. Yesuŋo kaki paki rake, “Ge Saimon, Yohane wane gipole, geŋane eŋetŋone Sipas.” Eamo eŋet kine weku Petoro yale, ŋo ea wane kine Ono dongo, “wesi”.
Yesuŋo Pilipŋo Nataniel Etorake.
43 Kepe qaeki Yesuŋo Galili kepeo ariakane ewekke. Paki Pilip maratkaki paki olale rake, “Na sari mogat nannom!” 44 Pilip eŋe Betsaida matko ŋine, Andrea so Petoro mat gekoik, yewa ŋineka, eŋe matene weku. 45 Pilipŋo Nataniel maratka olale rake, “Ŋene ŋei mane wane Moseŋo ra rokop dongo qeke, so propet edo yale waka qekoi, ea mo maratka maine. Eŋe yemo Yesu, Yosep wane gipole, Nazaret matko ŋine.”
46 Natanielŋo qesone rake, “Nazaret mat ketkele eŋano ŋine kine kine mayakatne mane maine wakoniake me?” Pakimo Pilipŋo mainge olatke, “Sari kanom.”
47 Natanielŋo Yesu wano sariki, Yesuŋo kaki paki, iwa yale rake, “Eŋe kau, ŋeiwa iwa sarimaike, eŋe ŋei wele, eŋano isi don me tanik manik qotkoine mane mi pamaike, Israel kine pokaine, eŋano isi mane mi pamaike!”
48 Pakimo, Natanielŋo Yesu qesonka rake, “Ge daleo okane more, naŋane kine detmaine?” Yesuŋo olale rake, “Ge Pilipŋo mi iwen gangi sari more, nemuyap bano merine, na naso eao mo ganile.”
49 Natanielŋo don ea dere more, eŋe iwa yale rake, “Kito ŋebo ŋebon, ge Anutu wane gipole! Ge Israel wane ŋei waom!”
50 Pakimo Yesuŋo donine turuŋine mainge olale rake, “Na iwa yale golalile, ge nemuyap bano metnom na sanka ganile, na ea golatpe detnom paki, ge don kine ea waneka na detluk nanmaine me? Ge kine kine zok suaine iwa wane rokop yuanmaike ea baŋ kaikene!” 51 Paki so Yesuŋo koso edane rake, “Naŋane don iwa ŋidanbe detpi! Ŋine baŋ kau qeli aŋaŋgi Anutu wane aŋelo magu edo ŋei wane Gipolano wawa ketket okanikei.”