9
Yesu eŋe koso don takotke iwa yale edange, “Na welekatne ŋidanmaile, ŋei natne ŋine iwa okoramami, mi seuke more wisika gekei, naso eao Anutuŋo ŋine korop wareŋunmaike, eao Anutuŋo qeli ewe zonominerop wakongi kaikei.”
Yesu Sola Tanikine Kine Mane Okange
Kaiwe mama 6 qoikiso, Yesu eŋe Petoro, Yakop so Yohane ebuki enŋeneka bonaga mane kiroroine wetika weti yewao wakoi. Wa enŋeneka okorauso, eŋane deeno eaka Yesu wane kait sola tanikine qeinge more kine mane okange. Laplap kine kine korop libe libe qe qelaŋane teine okange. Kepe ŋei maneŋo okangi, eŋane laplap yale libe libe qelaŋane teine mi okaniake, so sauki yalewa maine mi wakoniake. Dokoine eŋe pore otpi ŋabotkine Elia so Mose ere wakone more Yesurop don auye okorakoi. Petoro eŋe ea ka more ikopka Yesu olale rake, “Kito ŋebon ŋebon! Ŋene iwa metŋem wekumane zok okanmaike. Ŋene maine seli kise karewe(3) maikene! Mane geŋane, mane Mose wane, mane Elia wane!” Petoro eŋine so kimatkine eŋe kaet zok okangoi. Ea wane Petoro eŋe masi tanik yewa wane kine mi detluke more don qazaŋ rake.
Paki, eaka wakongi paki, kezoŋŋo ŋei karewe korop kawetongi so Anutu aŋaineŋo kezoŋ koto ŋine iwa yale rake, “Yewa naŋane wemedep wekuku! Na wetneŋo malipkamaile. Ŋine korop eŋane don desikei!” Don yale wakongi dere more so dokoine eŋe ikopka deene pore lolike ŋei mane mi kakoi. Yesu eŋineka eŋerop okoraki, kakoi.
Eŋe bonaga qeliŋka ket more, Yesu eŋe dokoine togogole rawetone rake, “Kine kine iwa wakongi kamami, ea wane ŋei ŋerep siron misuk ra qelaŋan onikei. Baŋ, na Ŋei Wawainane Gipoleŋo, deŋesereo ŋine wiekale, naso yewao maine ra qelaŋan onikei.”
10 Eŋe don ea dere teweke more enŋene auye rakoi, “Don yewa deŋesereo ŋine wie wie ea kine dalino wane ramaike.” 11 Ra more eŋe koso Yesu qesonka rakoi, “Dalino wane Anutu papa togon welaine ŋei, Skribe, eŋe ra okanmami, qelit ŋei, Elaiya eŋe alakane sari more, numa kine kine makoboeake?”
12 Yesu eŋe dokoine karewe eŋane don mainge rake, “Na ŋidanmaile. Elia eŋe mo sariki, ŋei eŋe enŋene simileene mogare more masi tanik kine kine zok okankakoi. Yale Anutu wane papa togon donŋo mo rake. 13 Skribe eŋane don ea i welekatne. Elaiyaŋo mikep sari more, eŋine kine kine mo mauluk wareke. Ŋo, donba iwa yale onoka wane mo sogino Anutu wane papa togon dongo qekoi pamaike? Eŋe ramaike Ŋei Wawainane Gipole eŋe wikile zok mayake, so ŋei edo manerop ma baikkaikei.”
Yesu Eŋe Medep Mane Asu Qotkoinerop Ma Menaŋkake.
14 Eŋe ea ŋine ket sari dokoine natne metkoi, eŋe onbi ŋei ŋerep magu suaine edo eŋano lewage lolikone mere more Anutu papa togon welaine ŋei, Skribe, eŋe dokoine eŋerop don auye kitat okangoi. 15 Paki, ŋei ŋerep magu yewa eŋe kau, Yesu sariki eŋe korop qomene qise poradaŋgi biririke Yesu osino ari more kaiwe maine mangoi. 16 Yale rau, Yesu eŋe dokoine qesonone rake, “Ŋine onoka wane don auye kitat okanmami?”
17 Yale qesonongi, ŋei ŋerep magu yewa eŋane keueno ŋine maneŋo wie rake, “Kito ebon ebon na medepne mane asu qotkoineŋo kotino mere aŋaine ma won geki, ea wane na geŋano ma sarimaile. 18 Naso baŋem asu qotkoine yewaŋo medep iwa togoleka ma main qein ma birakaki kepo ket rasu paki, mekalekatine libeka aŋainoka saket qakki ŋetine paŋ kilipke more solaine korop togo togon qe okanmaike. Na, ea wane dokoŋone edanbe edo asu qotkoine yewa osop kaikei wane ŋaŋaemami.”
19 Yesu eŋe don yewa dere more, ŋei ŋerep edane rake, “Ŋei ŋerep magu iwa ŋine korop mali malip ŋine mida! Na naso darap ŋinerop gekale? Na naso baŋem yalewa ŋinerop ge more, umat kine kine ŋine qesiŋŋune okangale me? Ayop ŋine medep yewa naŋano ma sariu!”
20 Eŋe medep yewa eŋano ma ariu asu qotkoine eŋe Yesu ka more medep yewa main qein ma birakaki kepo ket kito todi todiŋ ariki mekalekatine libeka aŋainoka saket qakke. 21 Yesu eŋe medep magaine qesonka rake, “Naso darap eŋe iwa yale okankaki geke?”
Magaine eŋe rake, “Mo medepinoka yale okankaki naso kiroine gesake. 22 Naso louloutne asu qotkoine eaŋo qeakane ma birakaki ari gerep kutno wa okanmaŋke. Naso natno ma birakaki ari doku koto ket okanmaŋke. Ge ŋaŋaekamaine? Ge ŋenane wet borik okane more ŋene qesiŋ ŋonikene.”
23 Yesu eŋe olatke, “Ge onoka wane qesonnane ramaine, ge ŋaŋaemaine? Ŋei mane eŋe mali malip togole malipkayakeo, eŋano kine kine korop maine mawe wakonwarekei.”
24 Medep magaine ikopka boka rake, “Na ge malip ganmaile. Ŋo na mali malipne togole mida. Ge siluŋ maine mapitnanikene!”
25 Yesu eŋe ongi, ŋei ŋerep magu suaine eŋe sari lewaŋgoi. Ea wane eŋe asu qotkoine ea togoleka boka olatke, “Asu qotkoine ket rasu aŋaŋone ma won genom, na ge golatmaile, ge medep yewa qeliŋkanom! Ge ari more koso mi zinge sari eŋano wakesikene.”
26 Yale ra olatki asu qotkoine ea eŋe togoleka boka aroke medep yewa togoleka rapapkaki, kepeo ket pakiso saket arike. Medep eŋe seuseune yale pake, ŋei ŋerep korop eŋe rakoi, “Mo seukmaike.” 27 Eŋe yale rau, Yesu eŋe medep yewa metino ma more buke qesiŋkaki eŋe wie maine okorake.
28 Yesu eŋe yale okane more matko waki, dokoine eŋe enŋeneka san qesonka rakoi, “Ŋene dalino wane asu qotkoine ea esop kaikenane ŋaŋaine?”
29 Pakiso, Yesu eŋe edange, “Kine kine natneŋo asu qotkoine ea maine mi esopkayake. Meŋe meŋen wekuŋo maine esopkayake.”
Yesu Eŋe Seuke More Wieakane Atak Mane Koso Edange.
30 Yesu eŋine so dokoine mat yewa qelige more Galili kepe keuoka rapoke arikoi. Ŋei ŋerep edo mi det kaikei wane eŋe sanka ket arikoi. 31 Eŋe enŋeneka ari mere more dokoine kito eboniake, ea wane. Pakiso, dokoine enŋeneka don iwa yale edange, “Ŋei edo Ŋei Wawainane Gipole, ŋei ŋaba eŋane meteeno birakakei. Edo qeu seukeake. Eŋe seuke more kaiwe mama karewe yale pa more baŋ koso wisikae wieyake.”
32 Yesu eŋe don yale ra edangi, eŋe don yewa wane kine detpi mi qelaŋanongi eŋe koso qesonka detlukkeiwane, kaetonge.
Yesu Dokoine Edo Don Auye Kitat Okan Nagu Rakoi, “Maŋo Ŋei Suaine.”
33 Eŋe ari Kaperneam mat suaino lotke more mat maneo wa mere Yesuŋo dokoine qesonone rake, “Ŋine numao sari more onokaka don auye kitat nagu okanimi?”
34 Yale ra qesonongi, eŋe donene midaki metkoi. Onoka wane eŋe numao iwa yale ra auye sarikoi. Tego iwa ŋenano ŋine maŋo ŋetneze okanmaike. 35 Yesu eŋe ket pese mere more dokoine 12 ea edoraki sari osino metpi edane rake, “Ŋei mane eŋe ŋetne okaniakane okane more, eŋe qei ŋado kito more ŋei korop eŋane qelit qeqe okaniake.” 36 Yale ra more, medep mane nigatne ea ma sari qeki keueno okoraki, masatka okora edane rake, 37 “Ŋei mane eŋe naŋane tungo medep nigatne iwa yale mapitkayakeo, eŋe na mapitnanmaike okanmaike. Ŋei mane eŋe na mapitnaniakeo, eŋe magak biranangi ketkole, eŋe weneŋ mapitkamaike okanmaike.”
Ŋei Mane Eŋe Mi Ŋaba Ŋoniakeo Eŋe Ŋenane Kimaze Okanmaike
38 Pakiso, Yohaneŋo olale rake, “Kito ŋebo ŋebon! Ŋene kaŋem ŋei maneŋo geŋane eŋetko ra asu qotkoine esopkamaike. Pakimo, eŋe ŋenane ŋadezo mi mogatŋone sarikimo ŋene ra wetkamaine.”
39 Yesuŋo Yohane olatke, “Ŋine mi rawetkau! Ŋei mane eŋe naŋane eŋetko masi mane togogole mayakeo, eŋe don borikine naŋane ikopka maine ŋei ŋerep mi edaniake. 40 Ŋei mane eŋe ŋene mi ŋabaŋonmaike, ea eŋe ŋenane kimaze okanmaike. 41 Naso ŋine doku wane seukeu, ŋei mane eŋe ŋine ŋune more detŋuniake, Yesu wane dokoine, yale dere more doku ore ŋibongi nekeiwo, na welegatne ŋidanmaile. Ŋei yewa eŋe lewine manikale.
Kine Kine Qotkoine Iwaŋo Ŋei Ŋerep Eŋane Malip Malipene Mataliokanmaike
42 “Medep nigatne iwa eŋe mali malipine naŋano pamaike. Ea ŋei maneŋo mataliakeo, Anutuŋo ŋei yewa wikile suaine maniake. 43 Ŋo, meteŋoneŋo qe isigangi, mali malipŋone matalikeneo, ge meteŋone nat kitare biranom ariki, meteŋone natka qeliwo wa gege maratkaikene. Ŋo, ge meteŋone nat mi kitare more etkeka gekeneo, ge sola so oŋaoŋa weneŋ gerep sora qoiqoine midaine yewao kesikene. 44 Gerep ea wane koma komaineŋo ŋei ŋerep edore more mi seukkei. So gerep yewa ŋei ŋerep ezo more mi komayake. So ŋei ŋerep mi seukkei, eŋane wikile pa wayake. 45 Ŋo ge kieŋoneŋo isigangi, mali malipŋone matalikeneo, ge kieŋone nat kitare biranom ariake, ge kieŋone natka qeliwo wa gege maratkaikene. Ŋo, ge kieŋone nat mi kitare more etkeka gekeneo, ge sola so oŋaoŋa weneŋ gerep sora qoiqoine midaine yewao kesikene. 46 Gerep ea wane koma komaineŋo ŋei ŋerep edore more mi seukkei. So gerep yewa ŋei ŋerep ezo more mi komayake. So ŋei ŋerep mi seukkei eŋane wikile pa wayake. 47 Ŋo, deŋoneŋo isigangi, mali malipŋone matalikeneo, ge maine deŋone nat qe koko porike biranom ariake, ge deŋone natka maine Anutuŋo wareŋoniake kepe yewa maratkaikene. Ŋo, ge deŋone nat mi qe koko porike more etkeka gekeneo, ge sola so oŋaoŋa weneŋ gerep sora qoiqoine midaine yewao kesikene. 48 Gerep ea wane koma komaineŋo ŋei ŋerep edore more mi seukkei. So gerep yewa ŋei ŋerep ezo more mi komayake. So ŋei ŋerep mi seukkei, eŋane wikile pa wayake.
49 “Sogino Yuda ŋei ŋerep eŋe Anutu wane bakom soep korop kiwetŋo kutno mot okangoi. Yalewaka, Anutu eŋe gerepŋo ŋei ŋerep korop kuteno motki ezoyake.
50 “Kiwet wekumane. Ŋo, eŋane zonomine midayakeo, ge maine koso mi manom zonominerop okaniake.
“Kotoŋine peamine pakep. Peamŋo gegeze maki togole pakep. Ge ŋei ŋerep korop eŋerop kima geokanikene.”