24
O Isus sikavel so avela
(Mk 13,1–2; Lk 21,5–6)
1 Kana o Isus inkljisto andar o Hramo thaj teljarda majdur, avile leste lešće učenikurja thaj sikadine lešće e hramošće zgrade.
2 A o Isus phendas lenđe: “Dićhen sa akava? Čače phenav tumenđe, či ačhela katar akava ni bar pe bareste. Svako avela harado.”
O Isus sikavel pale početne nevolje save avena
(Mk 13,3–13; Lk 21,7–19)
3 Kana o Isus bešelas pe Maslinsko gora, lešće učenikurja avile leste pe rig thaj phendine lešće: “Phen amenđe kana o hramo avela harado thaj savo avela o znako kana palem aveja thaj kana avela o krajo e themesko.”
4 O Isus phendas lenđe: “Len sama te či vareko hohavel tumen,
5 kaj but avena ande mungro alav thaj phenena: ‘Me sem o Hristo’ thaj e buten hohavena.
6 Kana ašunena pale raturja thaj kaj ćerel pe svato pale raturja, na te uznemirin tumen kaj godova moraš te dogodil pe, ali godova još naj o krajo.
7 Zaratila o them protiv o them thaj o carstvo protiv o carstvo. Avela potresurja ande but e krajurja e themešće thaj zavladila e bari bok.
8 Sa godova si samo o početko e bare mukengo sago kaj si e manušnja kana trubul te bijanel.
9 Askal predaina tumen te aven mučime thaj mudarena tumen, a zbog mande sa o them mrzala tumen.
10 Thaj but o them askal hasarela o paćipe thaj jek avren izdaina thaj mrzana.
11 Avena e but hohamne prorokurja thaj hohavena e bute manušen.
12 Zbog o baro bezakonje e butenđi ljubav šudrola.
13 Ali ko god ačhel verno dži ko krajo avela spasime.
14 E bahtali nevimata palo Carstvo nebesko propovedila pes pe sasti phuv sago svedočanstvo sa e themenđe, a askal konačno avela o krajo.
Bari nevolja
(Mk 13,14–23; Lk 21,20–24)
15 A kana dićhena ‘e grozota savi anel uništenje’ pale savo phendas o proroko Danilo, kaj ačhel po sveto than ando Hramo (ko akava čitol neka svatil)
16 askal okola save si ande Judeja neka našen ande gore.
17 Thaj ko araćhel pe po ćher, neka či fuljel tela ando ćher te lel vareso!
18 A ko araćhela pe ande njive, neka na boldel pe ćhere te lel o ogrtači!
19 Teško e khamne manušnjenđe thaj okolenđe save den čuči e čhavren ande godola đesa.
20 Molin tumen e Devlešće te tumaro našipe či avel ando ivend ili ando savato.
21 Kaj askal avena gajda strašne nevolje save nas katar o postanko e themesko, niti varekana avena.
22 Kana godola đesa či harnjardinesaspe khonik či ačhilosas džudo. Ali zbog okola saven o Del izabirisardas, godola đesa avena harnjarde.”
O Isus phenel pale vrjama kana boldela pe
(Mk 13,24–31; Lk 21,25–33)
23 O Isus majdur phendas: “Ako vareko askal phenel tumenđe: ‘Ake, o Hristo si akate!’ ili: ‘Eketalo, okote si!’, na paćan.
24 Kaj avena e hohamne hristurja thaj e hohamne prorokurja save ćerena čudesne znakurja thaj čudurja sar hohadinesas, ako si moguće, čak vi okolen saven o Del izaberisardas.
25 Ake, anglal upozorisardem tumen.
26 A, te phendine tumenđe: ‘Ake, o Hristo si ande pustinja’, na džan okote. Ili ako phenen: ‘Aketalo ande tajne sobe’, na paćan lenđe.
27 Kaj avela očito sago kana e munja sevnil katar o istoko thaj zasvetlil sa dži ko zapado, gajda avela vi kana me, o Čhavo e Manušesko, avava.
28 Godova avela očito sago kaj ćiden pe e lešinarja okote kaj si o mulo telo.
O dujto avipe e Isusesko
(Mk 13,24–31; Lk 21,25–33)
29 A odma pale nevolje godola đes,
‘o kham kaljola,
thaj o čhonut majbut či sijola,
e čereja perena katar o nebo,
thaj e nebeske sile avena uzdrmome.’
30 Askal po nebo sikadola o znako e Manušešće Čhavesko. Thaj sa e plemenurja pe phuv marena pe ando kolin thaj rovena kana dićhena man, e Čhaves e Manušešće, sar avav pe nebeske oblakurja, e silava thaj e bare slavava.
31 Thaj bičhalava mungre anđelen e glasno trubasa thaj von ćidena okolen saven me losardem katar sa e štar riga sa e themešće, katar jek krajo dži ke aver krajo nebesko.
32 Sićon katar e smokva. Kana laće krandže kovljon thaj mućen pešće patrja, džanen kaj paše si o milaj.
33 Gajda vi tumen kana dićhen sa akala događaja, džanen kaj si vo paše anglo vudar.
34 Čače phenav tumenđe: Akava naraštaj či naćhela dok sa akava či avel.
35 O nebo thaj e phuv naćhena, ali mungre alava či naćhena.
Khonik či džanel e vrjama ni o časo kana avela o Isus
(Mk 13,32–37; Lk 17,26–30, 34–36)
36 A pale godova đes thaj pale godova sato khonik khanči či džanel kana godova avela, ni e anđelurja po nebo, ni o Čhavo, nego samo o Dad.
37 Sago kaj sas ande Nojašći vrjama, gajda avela kana avava me, o Čhavo e Manušesko.
38 Baš sago ande okoja vrjama, majsigo nego so sas o potop, e manuša hanas, pijenas, ženinas pe thaj udajinas pe sa dži ke okova đes kana o Noja dijas ando baro brodo,
39 thaj khanči či haćardine so avela dži kaj god či avilo o potop thaj sa inđarda len, gajda avela vi kana avela o Čhavo e Manušesko.
40 Askal avena duj džene pe njive jek lela pes, a aver mućela pe.
41 Duj manušnja ando mlino meljina o điv, Jek lela pes, a aver mućela pe.
42 Zato aven džungade thaj len sama, kaj či džanen savo đes avela tumaro Gospod.
43 Ali akava džanen: te o domaćino džanglasas ande savi vrjama e raćaći avela o čor, avilosas džungado thaj či muklasas te o čor provalil ande lesko ćher.
44 Pale godova vi tumen aven spremne, kaj me, o Čhavo e Manušesko, avava ando časo kana či očekuin man.”
O Isus ćerel svato e paramiči palo paćivalo thaj bipaćivalo sluga
(Lk 12,41–48)
45 “Paćivalo thaj mudro sluga si okova saves o gospodari čhuta pe sa aver sluge te del len habe ande pravo vrjama.
46 Blago godole slugašće saves lesko gospodari, kana avela, araćhel kaj ćerel gajda.
47 Čače, phenav tumenđe, o gospodari čhola godole slugone te upravljil lešće saste barvalipeja.
48 Ali te o bilačho sluga phenel ande piro ilo: ‘Mungro gospodari či avela gajda brzo’,
49 thaj počnil te marel e aver slugen thaj hal thaj pijel e matarnenca,
50 avela lesko gospodari ande godova đes kana vo či ni gindil thaj ando časo kana vo či ni džanel,
51 thaj strogo kaznila les thaj odredila lesko than maškar e licemerja, okote avela o roipe thaj o škripipe e dandenca.”