GALA Sɛʋɛi 2 Samiyɛle 15

Aɓesalɔme wuzeɠe vai
Davide laalɔɠɔma

1 Naa ʋoluma Aɓesalɔme kɔɔɠɔ wotolo ɠila ta sooiti gaiziɛni ɓɔɠɔ ʋɛ, ta nu ʋuulɔɔlugɔ (50), niiti ti ɠɛni ɓizɛzu ná-wotoloi ɠakala. 2 É ɠɛni wuzeɠezu ga sobuzobui, é lo pele ɠobaʋɛ. Nu nɔpɛ a la ɠɛna lia masagi ʋɔ bɛ tukpɔɠaaleʋe vai ma, Aɓesalɔme ɠɛni gaazaɠasu, é ɠɛ ma: «Ɗa ga taa ɓɛgele zu nu?» Naa a la ɠɛna ma: «Nà ga Izelayɛle wolodai zu nui ta.» 3 Naazu Aɓesalɔme ɠɛni ɠɛɛzu ma: «È lii ungi ʋagɛ, kɛlɛ nu nɔpɛ ge la masagi ʋɔ bɛ, a woilo è-woo ma.» 4 É ɓena ɠɛ ma ʋolu: «Ee, ni nà ɠa gè ɠɛni tukpɔɠaaleʋezu zooi nii zu, niiti kpein kpɔɛ ɓaa goomaaɠaali ti yɔɠɔzu, ta la ɠɛ ʋaazu pɔ̀, nà ma, nà la ɠɛ ta-lukpɔi ɠaaleʋezu ga telebodai.» 5 Ni nui ta a la maaɓuɠana ga é nɔkɔ bɛ, é ɠɛni yeemaalesu ma, é so, é buzeɠe, é nɛɛnɛ. 6 Zekana Aɓesalɔme ɠɛni kɛɛzu la ga nui pɛ nɔ a ɠɛ liizu masagi ʋɔ bɛ tukpɔi ɠaaleʋe vaa ma, naa ɠa é yɛni kɛɛzu, é nɛɛ Izelayɛle nuiti bɛ.

7 Kona naanigɔ ʋoluma, Aɓesalɔme ɠɛni masagi ma: «Va bu, gè li Ɠeeɓelɔn, gè minazeɠegi laazeeli, nii gè kɛa Ɠɔoɠɔ GALAGI ʋɛ. 8 Mazɔlɔɔ nɛ̀i gè ga ɗa-wotiɠɛ nui, gè minazeɠe kɛɛni, siɛgi zu gè ɠɛni la Gesuul, Siili yooi zu. Gè ɠɛni ma: ‹Ni Ɠɔoɠɔ GALAGI a gàaɠalena ma Zeeluzalɛme, nà zalaɠa ɠula bɛ.› » 9 Masagi ɠɛni ma: «Li, ziilɛigi ɠɛ è ʋɛ.» Aɓesalɔme liini Ɠeeɓelɔn.

10 Kɛai ma miná, é keelaiti teʋeni Izelayɛle wolodaiti pɛ ma, é ɠɛ ti ma: «Siɛgi zu wa puʋu fɛɛ wooi mɛnina la, wa ɠɛ ma: ‹Aɓesalɔme ɠɛa ga masagi Ɠeeɓelɔn.› » 11 Nu unfelegɔi (200) niiti Aɓesalɔme ti lolini, ti zeɠe Zeeluzalɛme, ti ʋilɛ polu ladalai zu, ti la ɠɛni faa nɔpɛ kwɛɛ ná-kisiɛi zu. 12 Kɛai ma zalaɠai ɠulazu, é nu leʋeni Gilo taazuʋɛ ga ti Gilo nui Ayitɔfɛle loli, é ɠɛni ga Davide ná-tɛnɛ bo nui. Woyai zɛbɛi wola wɔɔlɔni, ta nuɓusɛi ɠɛni liizu ga mɔinɗa Aɓesalɔme ʋolu.

Davide ʋela vai

13 Nui ta ʋaani, é ɠɛ Davide ma: «Izelayɛle nuiti ti ɠaaʋotega Aɓesalɔme ma.» 14 Davide ɠɛni ná-botiɠɛ nuiti ma, niiti kpein ti ɠɛni koba Zeeluzalɛme: «À wuzeɠe, ade ʋela, mazɔlɔɔ ade ɠula ɠeleɠele kili ge la ná Aɓesalɔme ya. À suvilɛ, wo li, ni naa laade, toɠa zuvilɛzu ga é zeeli ade ma, é faa ɲɔu ɠɛ ga adeye, ta é lɛ taazuʋɛ ga boɠa zɔkpɔi, é ɗa nuiti paa.» 15 Masagi ná-botiɠɛ nuiti ti ɠɛni ma: «Masagi, nii nɔpɛ è devezu, gá è yeema.»

16 Masagi ta ná-pɛlɛyeɠei pɛ ti ʋilɛni ɠɔɠɔa, ti ʋela, kɛlɛ é anza puugɔ yɛni ná, niiti ti la vuluni ga zɔiti kɛʋele, ga ti ɗa wɛlɛ koii ma. 17 Masagi ɠulazuʋɛ taai ʋa ta nuɓusɛiti pɛ, ti lago loni pɛlɛ ɠaaɓelagi ɠobaʋɛ. 18 Ná-botiɠɛ nuiti kpein ti ɠɛni leʋesu koba, ta tɔ ɓɔɠɔi makɛ nuiti niiti ti ɠɛni ga Kelɛte nuiti ta Peelɛte nuiti, naa ʋɛɛ Gate nu undɔzitaiti (600) ba, niiti ti zeɠeni Gate, ti ʋilɛ masagi ʋolu, ti ɗa lo tuɠɔ.

19 Masagi ɠɛni Gate nui Itayi ma: «Lee vaa zu ɗa ɓalaa è ʋilɛsu gi ʋolu? Ɠale ma, è li, è yɛ masa niinɛi ɠoba, mazɔlɔɔ ɗa ga wɛɛn ʋɛ, ti è ɠulaai ɗa-yooi ʋa. 20 È ʋaaʋɛ pɔ̀ bɛ su la dɛ ɠoozani, nà è ʋilɛsu ɠale mɔnɔ ɠɔɠɔma za gi ʋolu? Gè la dɛ vɔlɔ kwɛɛ mini ɠa gè liizu ná. Ɠale ma, è li wa è-ɠɛɛlointi. Ɠɔoɠɔ GALAGI zoo é nuɓɔɠɔlai ta wooɠɛɠiladai ɠɛ è ʋɛ.» 21 Itayi masagi wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Gè ɠonaa Ɠɔoɠɔ GALAGI ma, nii é vulua, ta ɗa ɓalaa ma ɗɛi è vulua, ga ʋɛ nɔpɛ màliɠii masagi è liizu ná, nà è ʋolu, saai zu ɓaa zɛnvui zu.» 22 Davide gooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Naa ʋagɛ. Leʋena mu ʋelelaʋɛ.» Gate nui Itayi leʋeni ʋelelaʋɛ ta ná-nuɓusɛiti pɛ, é ʋɛɛ ta-ʋɛlɛyeɠeiti ba. 23 Bɛbɛi leʋesuʋɛ, nuɓusɛiti pɛ ti ɠɛni wɔlɔzu. Masagi Seedelɔn ʋɛtugi ɓudɛni, ta polu nuiti pɛ. Ti teʋebai zu ʋelei zoni.

Davide wooɠɛɠila botiɠɛ nuiti
zɛ fai Zeeluzalɛme

24 Zalaɠa ɠula nuiti Sadɔke ta Aɓiataal ɓalaa ti ɠɛni ná, ta Leevi nui niiti ti ɠɛni GALA ná-minazeɠe kesui zeɠezu. Naati ti minazeɠe kesui laani zooi ma, eyɛsu nuɓusɛi pɛ ge ɓe ga ɠula taai ʋa. 25 Masagi ɠɛni Sadɔke ma: «Ɠale ma ga GALA ná-minazeɠe kesui taazu. Ni Ɠɔoɠɔ GALAGI ɠa pɔ é faaɓɔɠɔ ɠɛ bɛ̀, toɠa ʋa ga ze ʋolu, é va bu gè ná-minazeɠe kesui ɠa, ta seizuʋɛ. 26 Kɛlɛ ni a ɠɛɛna mà: ‹Zìima nu la mɔ ga ɗe,› naazu é sò ʋelei é pɔ la.› » 27 Masagi ɠɛni zalaɠa ɠula nui Sadɔke ma ʋolu: «Ɗa wozaɠaazu? Ɠale ma, é li taazu ziilɛigi zu, wo-loun felegɔiti ti wo maaza, è-loin Ayimaase, ta Aɓiataal ná-doin Zonatan. 28 Nɔ̀un nà maaɓɔungi wosu ɠɔɠɔzu teʋebai zu, ziɛ maaleʋesuʋɛ ɠobaʋɛ, eyɛsu gè wo-laaɠeela zɔlɔɔ.» 29 Sadɔke ta Aɓiataal ti ɠaleni ma ga GALA ná-minazeɠe kesui Zeeluzalɛme, ti yɛ ná.

30 Davide ɠɛni Wolive ɠizei lɛɛzu, é ɗa wɔlɔ, é seɠei ʋɛai nɔungi ma, é ɠɛni ziɛzu ga kɔɠɔa ɲakai. Zɔiti pɛ ti ɠɛni polu, ti seɠeiti pɛɛni tɔungiti ma ɓalaa, ti ɗa lɛ ga wɔlɔa. 31 Ti ʋaani, ti ɠɛ Davide ma: «Ayitɔfɛle ɠa woya gili nuiti saama, niiti ti Aɓesalɔme ʋolu.» Davide ɠɛni ma: «Ee, Ɠɔoɠɔ GALAGI, Ayitɔfɛle ná-tɛnɛ gooiti suɲaka ɠula.»

32 Davide zeeliai ma gize unmaʋɛ, ʋɛ nu nɔkɔsu ná GALA bu, Aaleke nui Ɠusayi ɠulani ga polu ʋelei, kɔba zeɠei ʋaliai ga, fufiligi nɔungi ma. 33 Davide ɠɛni ma: «Ni ɗa ʋilɛna pòlu, ɗa ɠɛɛzu ga kàsɔ. 34 Kɛlɛ ni ɗa ɠalena ma taazu, è ɠɛ Aɓesalɔme ma: ‹Ee, masagi, nà ga ɗa-wotiɠɛ nui, gè botii ɠɛa è-ɠɛɛ ʋɛ eyɛsu za zeeli, niizu niina ɗa ɠa gè botii ɠɛɛzu è ʋɛ,› naazu ɗa zoo è pele ɓesa bɛ̀ Ayitɔfɛle ná-tɛnɛ gooiti tuɠɔ. 35 Zalaɠa ɠula nuiti Sadɔke ta Aɓiataal ta ɠɛɛzu è ʋa. Nii nɔpɛ ɗa mɛnina masagi ná-pɛlɛi wu, ɗa li, è bo ti ma. 36 Ti-loun felegɔiti ta ná, Sadɔke ná-doun zunui Ayimaase ta Aɓiataal ná-doun zunui Zonatan. Wooi nɔpɛ wo mɛnisu, naati ka wa vali ti ma, ti ʋa, ti bo mà.» 37 Davide bɔɔlai Ɠusayi ɠaleni ma naazu taazu, siɛgi zu Aɓesalɔme ɠɛni lɛɛzu la Zeeluzalɛme.